Britanska zveza dovolila nastop istospolnim parom v umetnostnem drsanju

Fundació Miró v Barceloni gosti razstavo 'Miró v Združenih državah', ki raziskuje vzajemni vpliv med Joanom Mirójem in ameriškimi umetniki. Razstava prikazuje, kako je Mirójeva dela že leta 1926 navdušila newyorško občinstvo, in razkriva, da je umetnik v ZDA našel prostor svobode in ustvarjalnosti, ki ga je v Španiji omejevala represija. Dela Louise Bourgeois, Aleksanderja Calderja, Helen Frankenthaler, Arshila Gorkyja, Jacksona Pollocka in Marka Rothka so postavljena v dialog z Mirójevimi deli, s čimer se poudarja ta medsebojni vpliv.

V Londonu je odprta The Brown Collection, osebni muzej slikarja Glenna Browna, ki posnema bližnjo Wallace Collection. Na Škotskem pa je na ogled deset umetnostnih razstav, ki predstavljajo dela devetih umetnikov in ustvarjalcev iz različnih disciplin škotske uporabne umetnosti, vključno s knjigami, deli na papirju, in skulpturami iz škotskega hrasta.

Britanski premier Keir Starmer se je na začetku leta 2026 znašel v nezavidljivem političnem položaju, saj se njegova vlada sooča z ostrimi kritikami zaradi operativne neučinkovitosti in kontroverzne izpustitve britansko-egiptovskega aktivista Alae Abda el-Fattaha. Nekdanji vodja strategije v Downing Streetu, Paul Ovenden, je v javnosti razkril, da se državni aparat pod Starmerjevim vodstvom preveč posveča obrobnim vprašanjem, namesto da bi reševal ključne nacionalne izzive. Ovenden je primer el-Fattaha označil za simbol izgubljene energije, kar je v javnosti in znotraj Laburistične stranke sprožilo val nezadovoljstva. Dodatne težave za vlado so povzročile razkritve o preteklih objavah izpuščenega aktivista na družbenih omrežjih, ki vsebujejo antisemitska in protibritanska stališča ter pozive k nasilju. Kritiki vladi očitajo pomanjkljiv nadzor pri podeljevanju državljanstva in izvajanju diplomatskih pritiskov. Starmer, ki poskuša ohraniti enotnost v stranki, je v novoletni poslanici poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljeni poti, vendar ankete in notranji viri kažejo na vse večji razkol med vodstvom in poslanci, ki so nezadovoljni z delovanjem njegovega kabineta. Položaj premierja ostaja negotov, saj se pritiski stopnjujejo tako s strani opozicije kot lastnih strateških svetovalcev.