Britanski premier Keir Starmer se je na začetku leta 2026 znašel v nezavidljivem političnem položaju, saj se njegova vlada sooča z ostrimi kritikami zaradi operativne neučinkovitosti in kontroverzne izpustitve britansko-egiptovskega aktivista Alae Abda el-Fattaha. Nekdanji vodja strategije v Downing Streetu, Paul Ovenden, je v javnosti razkril, da se državni aparat pod Starmerjevim vodstvom preveč posveča obrobnim vprašanjem, namesto da bi reševal ključne nacionalne izzive. Ovenden je primer el-Fattaha označil za simbol izgubljene energije, kar je v javnosti in znotraj Laburistične stranke sprožilo val nezadovoljstva.
Dodatne težave za vlado so povzročile razkritve o preteklih objavah izpuščenega aktivista na družbenih omrežjih, ki vsebujejo antisemitska in protibritanska stališča ter pozive k nasilju. Kritiki vladi očitajo pomanjkljiv nadzor pri podeljevanju državljanstva in izvajanju diplomatskih pritiskov. Starmer, ki poskuša ohraniti enotnost v stranki, je v novoletni poslanici poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljeni poti, vendar ankete in notranji viri kažejo na vse večji razkol med vodstvom in poslanci, ki so nezadovoljni z delovanjem njegovega kabineta. Položaj premierja ostaja negotov, saj se pritiski stopnjujejo tako s strani opozicije kot lastnih strateških svetovalcev.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.