V Banja Luki obeležili dan Republike Srbske s slovesnim sprevodom in liturgijo

V Srbiji so pravoslavni verniki s polnočnimi liturgijami začeli praznovati božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Osrednja slovesnost je potekala v hramu svetega Save na Vračarju v Beogradu, ki velja za največji pravoslavni hram v državi. Sveto mašo je ob navzočnosti številnih vernikov vodil vikar patriarha Porfirija, episkop hvostanski Aleksej. Praznovanja so se udeležili tudi številni predstavniki javnega življenja, med njimi srbski glasbeniki in druge znane osebnosti. Verniki so se v hramu zbrali v velikem številu, da bi obeležili enega najpomembnejših krščanskih praznikov po julijanskem koledarju. Praznovanje v Beogradu odraža globoko ukoreninjeno tradicijo in versko pripadnost v državi. Obred v prestolnici je minil v mirnem in svečanem vzdušju, verniki pa so se po polnočnici razšli na domove, kjer bodo praznovanje nadaljevali v krogu družine.

V Železni cerkvi v Istanbulu je potekala sveta liturgija, ki se je je udeležil tudi bolgarski patriarh Danijel. Podpredsednica Iliyana Yotova je izjavila, da je cerkev Sv. Štefan simbol nacionalne enotnosti in da je pred 155 leti Bolgarska eksarhija postavila temelje bolgarski državnosti. Praznik cerkve je bil pomemben dan za Bolgare, poudarjeno je bilo tudi, da sta konstantinopelska in bolgarska patriarhija še vedno enotni.

V Banja Luki so s serijo dogodkov pod sloganom "Republika srbska mati junakov" obeležili dan Republike srbske. Osrednja proslava v prestolnici te entitete Bosne in Hercegovine je vključevala prisotnost visokih uradnikov, med katerimi je bila tudi uradna delegacija iz Srbije. Dogodek, ki ga srbske oblasti v Bosni in Hercegovini praznujejo 9. januarja, ostaja eden najbolj spornih političnih mejnikov v regiji. Uradne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega vrha Republike srbske in sosednje Srbije, kar dodatno poudarja tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Kljub prazničnemu vzdušju v mestu pa praznovanje poteka v senci odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki je praznik v preteklosti razglasilo za neustavnega, saj diskriminira nesrbsko prebivalstvo v entiteti. Varnostne razmere v mestu so bile med manifestacijami poostrene, vendar so dogodki minili brez večjih incidentov. Politični analitiki opozarjajo, da tovrstne proslave še naprej poglabljajo etnične in politične razkole znotraj države, hkrati pa predstavljajo izziv za mednarodno skupnost, ki bdi nad spoštovanjem daytonskega mirovnega sporazuma.