Elon Musk z desetmilijonsko donacijo podprl senatno kampanjo Nata Morrisa v Kentuckyju

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ambiciozen načrt za povečanje proračuna za obrambo Združenih držav Amerike na 1,5 bilijona dolarjev do prihodnjega leta. Ta predlog, ki ga nekateri analitiki imenujejo "Greenland New Deal", bi pomenil 50-odstotno povečanje sredstev z namenom izgradnje t. i. sanjske vojske. Strokovnjaki iz banke Rabobank opozarjajo, da bi takšna poraba lahko povzročila finančno breme v višini približno 100.000 dolarjev na prebivalca. Hkrati so se v ameriškem kongresu pojavili sumi o neprimernem trgovanju z notranjimi informacijami. Republikanski poslanec Byron Donalds s Floride je lobiral pri davčni upravi (IRS) za ugodnejšo obravnavo kriptovalut ravno na dan, ko je njegova soproga kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina. Donalds je s skupino zakonodajalcev pozival k ukinitvi obdavčitve nagrad za zavarovanje kriptovalut na blokovni verigi (staking), kar so utemeljili s tezo, da gre za novo lastnino, ki ne bi smela biti obdavčena ob nastanku. Čeprav v pisarni kongresnika trdijo, da pismo ni vplivalo na ceno bitcoina in da je šlo za osebno naložbo njegove soproge, so kritiki in nekdanji kolegi v kongresu poudarili, da je časovni okvir dogodkov izjemno sporen. Primer osvetljuje širše vprašanje etike in regulacije finančnih naložb ameriških politikov, medtem ko se administracija premika proti deregulaciji kripto industrije in povečevanju vojaških izdatkov, kar dopolnjuje prejšnje odločitve o zmanjševanju sredstev za energetske projekte in osredotočanju na azijske investicije.

Ameriški podjetnik Elon Musk je postal prvi človek na svetu, čigar premoženje je preseglo 600 milijard ameriških dolarjev (približno 12,4 bilijona slovenskih tolarjev). To je objavila revija Forbes. Musk je med drugim soustanovitelj in direktor avtomobilskega podjetja Tesla, ustanovitelj vesoljskega podjetja SpaceX in lastnik družbenega omrežja X.