Pakistanska vlada ohranila cene pogonskih goriv kljub povišanju trošarin

Svetovalno podjetje Deloitte je v svoji najnovejši energetski napovedi objavilo, da bodo cene surove nafte v letošnjem letu ostale na razmeroma nizkih ravneh. Po njihovih ocenah bo cena zahodnoteksaške lahke nafte (WTI), ki velja za ključno ameriško merilo, v povprečju znašala približno 58 ameriških dolarjev za sod, kar odraža trenutno stanje na trgu. Takšna raven cen je za približno 20 odstotkov nižja od prejšnjih pričakovanj, glavni razlog za stagnacijo pa je presežna ponudba na svetovnih trgih. Medtem ko trg nafte zaznamuje šibkost, Deloitte napoveduje okrevanje cen zemeljskega plina, zlasti v kanadski provinci Alberta. Strokovnjaki podjetja pojasnjujejo, da se bo plin v prihodnjem obdobju podražil, medtem ko se naftni sektor spopada s presežki, ki preprečujejo hitrejšo rast cen. Analiza nakazuje na dolgotrajnejše obdobje prilagajanja energetskih trgov novim ravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem.

Vlada pakistanske province Pandžab je sprejela odločitev o prepovedi nakupa novih vozil na bencinski in dizelski pogon za vse vladne oddelke. V skladu z novo politiko bodo lahko državni organi v prihodnje kupovali izključno električna ali hibridna vozila, s čimer želi provinca zmanjšati emisije toplogrednih plinov in pospešiti prehod na okolju prijaznejši promet. Ukrep, ki ga je naznanil glavni sekretar Zahid Akhtar Zaman, je del širšega prizadevanja za zmanjšanje smoga v regiji. Iz nove uredbe so izvzeta vozila, namenjena izvajanju nalog na terenu, kjer infrastruktura še ne omogoča polne uporabe električnih pogonov. Poleg omejitev pri nakupu vozil je vlada zaostrila tudi pogoje za gradnjo nove infrastrukture. Izdaja dovoljenj za nove bencinske črpalke bo po novem pogojena z obvezno namestitvijo polnilnih postaj za električna vozila, kar naj bi spodbudilo širitev mreže polnilnic po celotni provinci. Ta poteza predstavlja prvi korak k celoviti strategiji za električna vozila, ki jo bo vlada Pandžaba predstavila v kratkem. Namen ukrepov je predvsem izboljšanje kakovosti zraka, saj se omenjena regija že dlje časa spopada z visokimi stopnjami onesnaženosti, ki resno ogrožajo zdravje prebivalstva.

Britanska vlada pod vodstvom kanclerke Rachel Reeves je sprožila val kritik z uvedbo nove dajatve na električna vozila (eVED), ki temelji na številu prevoženih kilometrov. Po ocenah Urada za proračunsko odgovornost (OBR) bo ta ukrep, ki bo začel veljati aprila 2028, povzročil prodajo približno 120.000 manj električnih vozil, kot je bilo prvotno predvideno. Medtem ko vlada poskuša znižati stroške javnega polnjenja, da bi ublažila negativen vpliv, industrija opozarja na tveganje, da bodo vozniki z nižjimi prihodki izključeni iz trga trajnostne mobilnosti. Na svetovni ravni se avtomobilski proizvajalci različno odzivajo na prehod v nizkoogljično družbo. Ford je zaradi upada povpraševanja v ZDA in sprememb v okoljski politiki predsednika Donalda Trumpa zmanjšal investicije v električna vozila za 14,5 milijarde funtov, medtem ko Renault vztraja pri ponudbi bencinskih in dizelskih modelov ob boku električnih. Istočasno so v Franciji uvedli nove rožnate registrske tablice za začasno registrirana vozila, kar bo vplivalo tudi na britanske voznike, ki potujejo v tujino. Varnostna politika na cestah se prav tako zaostruje, saj Evropska unija in Združeno kraljestvo načrtujeta uvedbo obvezne napredne varnostne tehnologije v vsa nova vozila. Generalni direktor znamke Fiat Olivier François je ob tem izrazil pripravljenost za uvedbo tovarniške omejitve hitrosti na 117 km/h (73 mph) kot alternativo dragim elektronskim sistemom. Kljub regulativnim pritiskom pa luksuzne znamke, kot je Rolls-Royce, nadaljujejo z razvojem prestižnih električnih modelov, med katerimi je bil prvič opažen nov športni terenec.