V Azerbajdžanu 1. avgusta praznujejo dan azerbajdžanske abecede in jezika, ki simbolizira pomembno fazo v oblikovanju jezika kot nacionalne in duhovne vrednote. Poudarjeno je, da je azerbajdžanski jezik, kot državni jezik Azerbajdžana, nacionalno bogastvo, zgodovinski spomin in nosilec kulturne identitete. Število govorcev azerbajdžanskega jezika se približuje 80 milijonom. Država si prizadeva za zaščito in razvoj jezika ter njegovo ohranjanje za prihodnje generacije, kar je prioriteta državne politike.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica je relevantna za Slovenijo v smislu splošnega poznavanja jezikovnih politik drugih držav, vendar nima neposrednega vpliva na življenje v Sloveniji.
Albanski predsednik Bajram Begaj je med obiskom v Gjirokastru poudaril, da je albanski jezik temelj narodne identitete in ga je treba varovati. Begaj se je udeležil srečanja o albanskem jeziku, ki ga je organiziralo domoljubno združenje Labëria v sodelovanju z univerzo "Eqerem Çabej".
Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliyev, je v svojem govoru udeležencem 4. srečanja Azijskega kulturnega sveta Mednarodne konference azijskih političnih strank poudaril, da je Azerbajdžan skozi zgodovino predstavljal edinstven prostor srečevanja različnih civilizacij in da aktivno spodbuja harmonične odnose med kulturami na mednarodnem prizorišču. Aliyev je izpostavil, da Azerbajdžan dosledno podpira pobude za medcivilizacijski dialog.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je čestital Azerbajdžanu ob dnevu zmage, 8. novembru, in poudaril, da je osvoboditev Karabaha pomemben vir ponosa ne le za Azerbajdžan, temveč za celoten turški svet. Med vojaško parado v Bakuju je recitiral pesem Məmməda Araza in izrekel sožalje vsem žrtvam vojne.
Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi.
Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.
Azerbajdžanski minister za zunanje zadeve Ceyhun Bayramov je sprejel Mustafo Desticija, člana turškega parlamenta in predsednika Stranke velike enotnosti (BBP). Med srečanjem so razpravljali o bratskih, prijateljskih in zavezniških odnosih med Azerbajdžanom in Turčijo.
Policija v Bijelem Polju je aretirala državljana Azerbajdžana z inicialkami M. R., za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica zaradi suma storitve gospodarskih kaznivih dejanj. Azerbajdžanski organi pregona so tiralico izdali zaradi obtožb o poneverbi in protipravnem trošenju sredstev z zlorabo uradnega položaja, s čimer naj bi povzročil obsežno materialno škodo.
Osumljenca so v zakonsko predpisanem roku privedli pred preiskovalnega sodnika višjega sodišča v Bijelem Polju, ki je zanj odredil izročitveni pripor. V prihodnjih dneh bo sledila komunikacija med pravosodnimi organi Črne gore in Azerbajdžana glede postopka ekstradicije. Aretacija je del širših prizadevanj črnogorske policije pri izvajanju nadzora na mejah in sodelovanja z mednarodnimi varnostnimi organi, kar se odraža v povečanem številu prijetih oseb z Interpolovih seznamov v zadnjem obdobju.
Novica je relevantna za Slovenijo v smislu splošnega poznavanja jezikovnih politik drugih držav, vendar nima neposrednega vpliva na življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
