Nemčija se sooča z gospodarsko krizo, medtem ko vlada Olafa Scholza kaže nezainteresiranost

Nemčija, ki je dolgo veljala za steber fiskalne stabilnosti v evroobmočju, se pod vodstvom vlade Friedricha Merza sooča z naraščajočimi pritiski na obvezniških trgih. Vlagatelji so začeli prevrednotiti nemško dolžniško strategijo, kar se odraža v nenavadnem krčenju razmikov med donosnostjo nemških državnih obveznic in obveznic držav z evropskega obrobja, kot so Italija, Španija in Portugalska. Medtem ko so te države tradicionalno veljale za bolj tvegane, se premije za tveganje zdaj zmanjšujejo, kar nakazuje na prelivanje kapitala iz Nemčije v druge evropske trge dolžniških instrumentov. Glavni razlog za zaskrbljenost trgov je obsežno zadolževanje prek posebnih skladov, s katerimi se Berlin namerava v prihodnjem desetletju dodatno zadolžiti za več kot 850 milijard evrov. Ta poteza je Nemčijo čez noč pahnila v tveganje dolžniške spirale, kar ogroža njen status varnega pristana za vlagatelje. Razmiki med španskimi in nemškimi obveznicami znašajo le še 0,4 odstotne točke, medtem ko so se donosi na italijanske obveznice, kljub visokemu javnemu dolgu države, približali nemškim na le 0,7 odstotne točke razlike. Poznavalci opozarjajo, da trgi že začenjajo vračunavati morebitne negativne posledice nemške proračunske politike na celotno stabilnost evroobmočja.

Nekdanji premier Marcel Ciolacu, zdaj kandidat za predsednika okrožja Buzău, je zagrozil, da bo glasoval za nezaupnico vladi, če prihodnji fiskalno-proračunski paketi ne bodo vključevali ukrepov za oživitev gospodarstva. Ciolacu je dejal, da ne govori 'na pamet'.

V Nemčiji AfD po zadnjih anketah INSA prehiteva stranke Unije za dve odstotni točki, medtem ko vladne stranke beležijo padec podpore. Kritike se pojavljajo tudi glede finančnega bremena, ki naj bi ga »skupaj« nosili nemški državljani, pri čemer naj bi bile nevladne organizacije, povezane s politiki, izvzete. Javnost opaža »nered in smeti« pred Reichstagom, kar naj bi odražalo politiko Friedricha Merza.