V valu odstopov znotraj ameriškega pravosodnega ministrstva odpoved podalo več tožilcev

V ameriški zvezni državi Minnesota so se v torek nadaljevali siloviti spopadi med demonstranti in zveznimi agenti oddelka za domovinsko varnost (DHS). Napetosti so dosegle vrhunec pred zvezno stavbo Whipple v Minneapolisu, kjer so zvezne oblasti uporabile solzivec in dražilce za oči, da so razgnale množico aktivistov, potem ko so proti uradnikom poletela pirotehnična sredstva. Protesti so se razširili tudi v predmestja, kjer so dijaki zapustili šole v znak nasprotovanja agresivni migracijski politiki in poostrenemu nadzoru zveznih služb. Dogajanje je neposreden odziv na nedavno smrt 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med zvezno operacijo ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Poleg uličnih protestov se je odpor preselil tudi v pravne okvirje, saj so lokalni in državni voditelji vložili tožbe proti zveznim oblastem. S tožbami želijo omejiti delovanje zveznih agentov in preprečiti nadaljnje stopnjevanje nasilja, ki je mesto pahnilo v izredne razmere. Zvezne oblasti so na območje poslale dodatne okrepitve, kar je med prebivalci povzročilo dodatno nezadovoljstvo in občutek obleganosti. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad agenti ICE, medtem ko vlada vztraja pri izvajanju strogih migracijskih ukrepov. Situacija ostaja nestabilna, saj se konfrontacije med organi pregona in civilisti vrstijo po celotni zvezni državi, kar sproža širšo razpravo o pooblastilih zvezne policije v Združenih državah Amerike.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Kanadska fotografinja Amber Bracken in novičarski portal The Narwhal sta v Britanski Kolumbiji vložila tožbo proti Kanadski kraljevi konjeniški policiji (RCMP) zaradi domnevno nezakonite aretacije med poročanjem o protestih proti naftovodu. Tožnika v pravnem postopku zahtevata priznanje, da je bila aretacija Brackenove nezakonita in da so bile s tem kršene njene ustavne pravice do svobode tiska. Primer po mnenju pravnih strokovnjakov in novinarskih organizacij predstavlja pomemben mejnik za svobodo medijev v Kanadi, saj obravnava vprašanje omejevanja dostopa novinarjem do prizorišč javnih protestov. Incident se je zgodil, ko je policija izvajala sodno odredbo za odstranitev protestnikov, ki so nasprotovali gradnji plinovoda Coastal GasLink na ozemlju staroselskega ljudstva Wet'suwet'en. Brackenova je bila aretirana kljub temu, da se je jasno identificirala kot članica tiska in je opravljala svoje delo po naročilu uredništva. Njen primer je sprožil val kritik civilnodružbenih organizacij, ki opozarjajo na vse pogostejše posege varnostnih organov v avtonomijo novinarskega dela med poročanjem o okoljskih in staroselskih vprašanjih. Tožba poleg ugotovitve nezakonitosti zahteva tudi odškodnino za povzročeno škodo in stroške, ki so nastali zaradi odvzema prostosti. Vodstvo portala The Narwhal poudarja, da ne gre zgolj za posamezen incident, temveč za sistemski problem, ki ogroža pravico javnosti do obveščenosti. Sodišče bo moralo v tem postopku presojati o ravnovesju med izvrševanjem policijskih pooblastil in ustavno zagotovljeno svobodo tiska v demokratični družbi.