APDEJT.si

Organizacija Človek v stiski je izrazila zaskrbljenost zaradi podpore češke vlade Izraelu, saj meni, da s tem legitimizira kršitve humanitarnega prava v Gazi. Marek Štyš, vodja humanitarnih programov organizacije, je poudaril, da bi moral Praga skupaj z mednarodno skupnostjo pritiskati na izraelske politike. Hkrati je opozoril na nizke prispevke Čehov za pomoč Gazi.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno pozval islamistično organizacijo Hamas k takojšnji izpustitvi vseh talcev v Gazi. Obenem je Trump v Združenih narodih izjavil, da bi bilo priznanje palestinske države nagrada za teroristično skupino Hamas. Ponovil je svojo zahtevo po izpustitvi vseh talcev.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Moški, obtožen poskusa atentata na Donalda Trumpa na Floridi lani, je bil spoznan za krivega. New York Magazine pa je kritiziral Trumpovo Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) kot operacijo policijske države, na kar se je odzvala Kristi Noem.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k sprožitvi kazenskega postopka proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Razlog za to so napadi ameriških ladij na tri plovila v Karibskem morju, za katere Petro trdi, da so povzročili smrt mladih ljudi.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

V Ankari je dan pred obravnavo sodnega postopka proti članom opozicijske stranke CHP potekal množičen protest proti vladi predsednika Erdogana. Protestniki, katerih se je zbralo najmanj 50.000, so pozvali k odstopu Erdogana.

Generalna skupščina OZN je z veliko večino podprla deklaracijo, ki jo je predlagala Francija in ki poudarja konkretne, časovno določene in nepreklicne korake k dvodržavni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta. Dokument, imenovan Newyorška deklaracija, je bil sprejet na konferenci konec julija, ki jo je organizirala Francija. Češka se je pri glasovanju vzdržala.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu potrpljenje z Vladimirjem Putinom pojenja. Hkrati pa je omilil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zavezniki Nata. Izrazil je mnenje, da je šlo verjetno za napako. Nato je sprožil operacijo "Eastern Sentry".

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Nemški freitag.de poroča, da je Donald Trump v preteklosti Rusijo videl kot želenega partnerja, vrh v Aljaski pa se je osredotočal na vojno v Ukrajini, vendar je bil tudi del strategije Bele hiše za dogovor z Moskvo proti Pekingu. Poljski pch24.pl pa poroča o smrti konservativnega aktivista Charlieja Kirka, ki je sprožila val obrekovanj s strani levičarjev v Evropskem parlamentu in ameriškem Senatu.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Princ Harry je na nepričakovan obisk prispel v Kijev na povabilo ukrajinske vlade. Izjavil je, da želi storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi pomagal pri okrevanju tisočih vojakov, ki so bili hudo ranjeni v vojni z Rusijo. Obisk se je zgodil le dva dni po tem, ko je Moskva poslala drone na Poljsko.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Konservativni aktivist Charlie Kirk je bil ustreljen med dogodkom na univerzi Utah Valley v Oremi, Utah. Po poročilih naj bi bil Kirk ustreljen blizu vratu in odpeljan s kraja dogodka s strani svoje varnostne ekipe. Sprva so poročali, da je osumljenec v priporu, vendar oblasti zdaj poročajo, da se iskanje osumljenca nadaljuje. FBI in uradniki v Utahu obravnavajo primer kot politični atentat. Trenutno ni znano, kakšno je Kirkovo stanje. Številni politiki so se odzvali na streljanje s sočutjem in grozo.

Donald Trump se med državniškim obiskom v Veliki Britaniji ne bo srečal z britanskimi državljani. Razlogi za to odločitev niso znani, obisk pa velja za občutljivega.

Češki astronavt Aleš Svoboda bi lahko poletel v vesolje konec leta 2027, vendar je misija odvisna od izbire podjetja s strani ameriške agencije NASA, ki bo zagotovilo prevoz posadke na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Trenutno se čaka na odločitev NASA glede izbire tega podjetja.