APDEJT.si

Trumpova administracija je predlagala strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v Združenih državah Amerike. Ta poteza je del širših prizadevanj za zaostritev zakonitih migracij v ZDA.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se po navedbah kitajskih oblasti udeležil vojaške parade v Pekingu. Pričakuje se tudi udeležba Vladimirja Putina in iranskega kolega Massouda Pezeshkiana. Parada bo potekala ob 80. obletnici kitajske vojne proti Japonski.

V Minneapolisu v ZDA je prišlo do streljanja na katoliški šoli Annunciation Catholic School. Več ljudi je bilo ranjenih, osumljenec pa je po poročilih mrtev. Predsednik Trump in voditelji FBI so izdali izjave po dogodku. Policija je preiskovala prizorišče.

Donald Trump naj bi vodil obsežno srečanje v Beli hiši glede prihodnosti Gaze po koncu spopadov. Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec, je dejal, da želijo pripraviti celovit načrt. Medtem pa portal globalist.it poroča, da Trump načrtuje rešitev do konca leta, medtem ko v Gazi vsak dan umirajo ljudje.

Ob začetku Beneškega filmskega festivala so se okrepili protesti in pozivi k bojkotu izraelske igralke Gal Gadot. Lokalna združenja so načrtovala protivojne proteste, iniciativa "Venice 4 Palestine" pa je izvedla propalestinsko protestno akcijo.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega veta na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom. Njegova odločitev je sprožila burne odzive tako doma kot v Ukrajini, kjer so izrazili presenečenje in zaskrbljenost. Poljski vladni predstavniki, vključno z ministrom za obrambo Władysławom Kosiniak-Kamyszem in podpredsednikom vlade Krzystofom Gawkowskim, so obsodili potezo Nawrockega kot škodljivo za varnost Poljske in kot podporo ruski propagandi. Rzecznik Nawrockega je kritiziral predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem zaradi manipuliranja in žaljenja predsednika, medtem ko so ruski mediji pohvalili Nawrockega za veto. Vlada dela na rešitvi, ki bo urejala vprašanja pomoči vsem tujcem na Poljskem.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se Nemčija ne bo pridružila pobudi zahodnih zaveznikov za priznanje palestinske države na prihajajočem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. To je sporočil na skupni tiskovni konferenci s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Carney je konec julija napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo.

Objavljeni so bili dodatni informativni članki, vključno s Cafecito informativo, novice Tolo News v dari jeziku, jutranji povzetek novic (Resumen de noticias matutino), dnevni horoskop (Horóscopo de hoy) in mednarodni povzetki novic (International News Briefs). Izšel je tudi časopis Impreso.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Prva dama Turčije, Emine Erdogan, je v pismu pozvala prvo damo ZDA, Melanio Trump, naj posreduje pri izraelskem premierju Benjaminu Netanjahuju za končanje humanitarne krize v Gazi in zaščito palestinskih otrok. Erdoganova je izrazila zaskrbljenost zaradi smrti več kot 18.000 otrok v Gazi in pozvala Melanio Trump, naj pokaže enako mero skrbi.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo italijanskega veleposlanika Emmanuela D'Alessandra zaradi izjav italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, Mattea Salvinija, o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v zvezi z njegovimi pobudami glede Ukrajine. Salvini je izjavil, da italijanski vojaki ne bi smeli iti v Ukrajino in če Macron želi, naj gre tja sam.

Češka republika se je pridružila več kot dvajsetim državam v skupni izjavi, ki obsojajo načrte za gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ki ga zaseda Izrael. Češko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Češka meni, da te gradnje kršijo mednarodno pravo.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s svojega položaja, ker se ni mogel strinjati z ukrepi proti Izraelu. Veldkamp je izjavil, da ne more storiti ničesar, da bi povečal pritisk na Izrael. Na Švedskem se krepijo glasovi za premik veleposlaništva v Jeruzalem in ponovno vzpostavitev trgovine z orožjem z Izraelom. Češki zunanji minister Jan Lipavský pa je poudaril, da podpora Izraelu ne pomeni podpore vsem dejanjem Netanjahujeve vlade.

Po srečanju Trumpa s Putinom so evropske sile poskušale mobilizirati in premakniti dinamiko razvoja glede prihodnosti Ukrajine, kar pušča vsa vprašanja odprta, vključno z možnostjo premirja. Medtem pa je Trump, ki je prej spodbujal srečanje med Zelenskim in Putinom, sedaj znižal pričakovanja, rekoč da je poskus njunega srečanja kot mešanje olja in kisa.

Administracija predsednika Trumpa je napovedala, da bo pri odločanju o vizah in državljanstvu preverjala "protiameriška" stališča priseljencev, tudi na družbenih omrežjih. Uradniki pravijo, da bodo tistim, ki spodkopavajo ameriške vrednote, zavrnili vizume ali državljanstvo. Ministrstvo za domovinsko varnost bo kaznovalo priseljence zaradi "protiameriškega" vedenja.

V prometni nesreči v provinci Herat je umrlo 76 ljudi, med njimi deportirani afganistanski migranti, večinoma iz Irana in Pakistana. Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti avtobusa, ki je zapeljal s ceste in trčil s tovornjakom.

Na konferenci Združenih narodov v Ženevi se predstavniki 185 držav niso uspeli dogovoriti o sporazumu, ki bi omejil onesnaževanje s plastiko. Norveška diplomacija je sporočila, da kompromisni predlog dokumenta, ki je bil predložen ponoči, ni prejel zadostne podpore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Berlin, kjer se je srečal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Skupaj sta se udeležila videokonference o vojni v Ukrajini, na kateri so sodelovali tudi drugi evropski voditelji in ameriški politiki, vključno z Donaldom Trumpom in J.D. Vancem. Namen obiska je bil tudi izvajanje pritiska na Rusijo pred vrhom ZDA-Rusija.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Kitajska prekinja vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je njegovo srečanje z Dalajlamo "provokativno dejanje", ki spodkopava suverenost Pekinga.