APDEJT.si

Kristi Noem, sekretarka za domovinsko varnost Združenih držav Amerike, je obiskala Čile in Ekvador, kjer se je srečala z visokimi uradniki. V Čilu je potrdila nadaljevanje programa Visa Waiver, ki državljanom Čila omogoča vstop v ZDA brez vizuma. V Ekvadorju, kjer jo je sprejel predsednik Daniel Noboa, so bile glavne teme pogovorov migracija, varnost in boj proti organiziranemu kriminalu.

Donald Trump je pohvalil 3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) ZDA v drugem četrtletju, kar je preseglo pričakovanja. Ob tej priložnosti je ponovno pozval predsednika Federalnih rezerv (Fed) Jeroma Powella, naj zniža obrestne mere, s čimer je obnovil pritisk na centralno banko.

Bela hiša je potrdila uvedbo 25-odstotnih carin na indijski uvoz, ki stopijo v veljavo 1. avgusta. Te carine so bile uvedene zaradi indijskih nakupov energije in orožja od Rusije. Čaka se tudi, kako se bo Indija odzvala na te ukrepe in napovedane »kazni«.

Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.

Napovedana 50-odstotna carina ZDA na brazilski pomarančni sok, ki naj bi začela veljati v petek, bi lahko izvozni sektor letno oškodovala za 792 milijonov dolarjev (4,3 milijarde brazilskih realov), opozarja CitrusBR. Čeprav bi bile tarifne izjeme za izdelke, ki jih ZDA ne proizvajajo, možne, ne bi bile samodejne in bi bile odvisne od bilateralnih pogajanj. Medtem je bivši predsednik Trump omenil možnost 20- do 25-odstotne carine za Indijo, ker ta zavrača uvoz gensko spremenjenih poljščin iz ZDA ter zapira svoja sektorja mleka in avtomobilov.

Pevka Katy Perry in nekdanji kanadski premier Justin Trudeau sta bila opažena na zasebni večerji v Montrealu, kar je sprožilo val špekulacij o morebitnem romantičnem razmerju. Srečanje se je zgodilo kmalu po tem, ko je Perryjeva prekinila zaroko z Orlandom Bloomom. Poročila navajajo, da sta večerjala v prestižni restavraciji Le Violon, dogodek pa je pritegnil veliko pozornosti medijev v Latinski Ameriki in širše.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Stranka PT (Partido dos Trabalhadores) v Braziliji znova poskuša razrešiti poslanko Zambelli, potem ko je bila aretirana v Italiji. Vodja stranke v poslanski zbornici je dejal, da je treba zadevo nemudoma poslati v obravnavo. Medtem pa v Čilu desnica razpravlja o paktu izpustitve v regiji Ñuble. Pred mesecem dni so se pogajalci stranke UDI (Unión Demócrata Independiente) v koaliciji Chile Vamos prestrašili, da bi se Demokrščanska stranka pridružila parlamentarni listi vladajoče koalicije in bi desnica še naprej tekmovala razdeljena v kongresu.

Združene države Amerike in Kitajska so sklenile dogovor o podaljšanju obstoječega carinskega premirja. Čeprav večjih prebojev ni bilo, sta se strani strinjali, da si bosta prizadevali za podaljšanje 90-dnevnega carinskega premirja, ki je bilo doseženo sredi maja. Predstavnik Kitajske za mednarodno trgovino, Li Chenggang, je izjavil, da bodo države "nadaljevale z delom" za podaljšanje premirja, ne da bi specificiral časovni okvir.

Evelyn Matthei, predsedniška kandidatka stranke Chile Vamos, se je izognila zavezi o podpori Joséju Antoniu Kastu iz Republikanske stranke v morebitnem drugem krogu, saj mu "zelo težko verjame". Ob tem je poudarila, da je bila tarča "kampanje nečednosti". Medtem je Socialna krščanska stranka izrazila "globoko zaskrbljenost nad smerjo, ki jo jemlje tradicionalna desnica, ki jo predstavljata Chile Vamos in Evelyn Matthei", in podprla Republikance ob napovedani tožbi Mattheijeve proti njim, kar je označila za "jasen pokazatelj".

Članka analizirata sodobni progresivizem, pri čemer elclarin.cl (Čile) poudarja, da se je progresivizem preoblikoval v kompleksno ideološko orodje, ki namesto resničnih družbenih sprememb legitimira neoliberalni ekonomski sistem. Pod krinko inkluzivne in politično korektne retorike naj bi služil kot mehanizem za ohranjanje statusa quo. Analitica.com (Venezuela) pa trdi, da se za oznako progresivizma, ki uživa precejšnjo sprejemljivost, skrivajo nekateri najbolj koruptivni in nepredstavljivi vladni režimi na svetu. Progresivizem je splošno razumljen kot demokratična drža, ki daje prednost pravičnosti in prenovi tradicionalnih shem, vendar naj bi se v praksi uporabljal kot fasada za netransparentno delovanje.

Čilska stranka Krščanskih demokratov (DC) se je odločila podpreti Jeannette Jara kot predsedniško kandidatko in se pridružila enotni parlamentarni listi z vladajočo koalicijo. Nekdanji senator Andrés Zaldívar je izrazil stališče, da bi bilo bolje počakati z odločitvijo o podpori po prvem krogu volitev, vendar je poudaril spoštovanje notranje demokracije stranke. Ta odločitev Krščanskih demokratov je preoblikovala politično pokrajino v Čilu in imela takojšnje posledice v regijah, kot je Ñuble.

V Čilu nekdanji minister Pablo Longueira poziva k miru med desničarskima kandidatoma Kastom in Mattheijem, opozarjajoč na morebitno "sovraštvo" med desničarskima strujama. Po njegovih besedah desnica ni storila ničesar, da bi si zaslužila zmago, temveč izkorišča zgolj nezadovoljstvo z aktualno vlado. Medtem v Peruju nekdanji predsednik Pedro Castillo v "predsedniškem sporočilu" opisuje državo v "najhujši politični in moralni krizi doslej", obtožujoč desničarske in fujicerronistične frakcije zarote za obrambo "uzurpatorske, koruptivne in morilske vlade". V Argentini pa Juan Grabois ostro kritizira vodstvo Sergia Masse v peronizmu, obtožujoč ga "hegemonizacije" stranke in označujoč ga za del "liberalne desnice". Grabois napoveduje kandidaturo na deželnih volitvah, ne glede na to, ali bo to znotraj ali zunaj peronistične enotnosti.

Predsedniška kandidatka stranke Chile Vamos in Amarillos por Chile, Evelyn Matthei, je kritizirala Republikansko stranko zaradi domnevne "gnusne" kampanje dezinformacij proti njej. Matthei je v pogovoru za Radio Infinita izjavila, da so to "nemoralne kampanje" in ni potrdila podpore Joséju Antoniu Kastu v morebitnem drugem krogu predsedniških volitev, saj mu je "zelo težko verjeti".

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da pričakuje uvedbo globalnih carin v višini med 15 in 20 odstotkov za države, ki ne bodo dosegle trgovinskega sporazuma z Washingtonom. Bela hiša naj bi kmalu poslala pisma okoli 200 državam, s katerimi bi jih uradno obvestila o predvideni stopnji davkov na njihove izvozne izdelke v ZDA.

Cena bakra na mednarodnih trgih se je zvišala po sklenitvi carinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, s čimer se je preprečila morebitna trgovinska vojna. Sporazum določa 15-odstotno carino na evropske izdelke ter predvideva nakup energije in vojaške opreme s strani EU.

Potem ko sta se Tajska in Kambodža pet dni spopadali na meji, sta državi v Maleziji dosegli dogovor o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju. Dogovor naj bi sledil več kot dva meseca trajajočemu konfliktu, ki je povzročil na stotine tisočev beguncev in več kot deset smrtnih žrtev.

Po poročilih je bil v nedeljo dosežen okvirni trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki uvaja 15% uvozno carino na večino blaga iz EU, s čimer naj bi se izognili razplamtevajoči se trgovinski vojni. Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal sporazum po srečanju z voditelji EU na Škotskem.

V zadnjih 24 urah je v Gazi zaradi podhranjenosti umrlo še pet ljudi, med njimi dojenček in dva otroka, kar je poročal bolnišnica Al Shifa. Skupno število žrtev podhranjenosti od začetka izraelske ofenzive v Gazi je doseglo 127, od tega je bilo 85 otrok.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno ostro nastopil proti Hamasu, izjavil, da skupina "ne želi dogovora" in "želi umreti". Hkrati je Trump zmanjšal pomen francoskega predsednika Emmanuela Macrona in dvomil o možnosti trgovinskega sporazuma med ZDA in Evropsko unijo. Ocenil je, da obstaja le 50-odstotna verjetnost za sklenitev takšnega sporazuma, pred iztekom roka 1. avgusta.