Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

Poleg njene igralske kariere in vpliva na definicijo ženske svobode, so mediji izpostavili tudi njeno preoblikovanje v simbol Francije 60. let, njeno zavračanje omejevanja na ikonični status in njeno aktivno zavzemanje za pravice živali. Poudarili so tudi njeno vlogo muze, ki je s svojim delovanjem revolucionarno vplivala na družbo, in njeno kasnejšo kritiko islama ter stališča o bikoborbah.

Poslanec SD in predsednik občinskega sveta Bara, Branislav Nenezić, je sporočil, da je ministrica za promet Maja Vukićević potrdila, da ministrstvo ne načrtuje izgradnje nove železniške proge skozi Bjeliše, temveč samo rekonstrukcijo obstoječe trase. Nenezić je pozval ministra Radunovića, naj opusti načrte glede tega odseka v prostorskem načrtu Bara in upošteva pozive več kot 4000 občanov.

Milojko Spajić je na omrežju X sporočil, da projekt spominskega kompleksa Bajo Pivljanin v Pivi predstavlja prvi korak k počastitvi pivske dediščine. Vrednost projekta je skoraj 450 tisoč evrov.

Podpredsednik vlade Črne gore Budimir Aleksić se je sestal s predsednikom Matice srbske Dušanom Krcunovićem. Govorila sta o možnosti vrnitve srbskega jezika kot uradnega jezika v Črni gori in o tem, da bi Matica srbska – Društvo članov v Črni gori dobila status kulturne organizacije državnega pomena.

Fototipsko izdajo »Cetinjskega psaltira« iz 15. stoletja, ki je izšla pri Matici črnogorski in Narodni knjižnici Črne gore »Đurđe Crnojević«, je Nacionalna in univerzitetna knjižnica iz Zagreba omogočila v digitalni obliki. Knjižnica hrani rokopis pod signaturo R–3349.

Rimokatoliška cerkev in verniki so praznovali božič po gregorijanskem koledarju, pridružile so se jim tudi protestantske, anglikanske in pravoslavne cerkve. Predsednik Skupščine mesta, Ivica Momčilović, je poslal čestitke župniku Goranu Avramovu in vsem vernikom katoliške veroizpovedi. Čestitke so izrekli tudi uradniki in predstavniki političnih strank.

Župan Sinja je bil tarča kritik, ko je na božični večer izgnal romski orkester, ker so izvajali pesem »Đurđevdan«. Incident je sprožil val ogorčenja med občani, ki so dejanje označili za sramotno in nesprejemljivo.

Verniki so se zbrali v različnih cerkvah po Bolgariji, da bi poslušali božične liturgije. V Razgradu je oče Georgi vernikom zaželel, da bi božja milost dosegla vsako srce in dom. V Targovištu je oče Slavčo Prodanov zaželel medsebojno ljubezen in Kristusa med ljudmi. V Pazardžiku je liturgijo vodil arhijerejski namestnik Bojan Kočev, v Plevenu pa oče Milen, ki je prebral patriarhovo in sinodsko poslanico.

KIC "Budo Tomović" je v okviru obeleževanja 60. obletnice obstoja organiziral program "Književnost pod krovom Doma omladine". Program je spomnil na tradicijo Kluba pisateljev in sodobno vlogo Foruma mladih pisateljev, s čimer so predstavili kontinuiteto književnega delovanja te ustanove od Kluba pisateljev do Foruma mladih pisateljev.

Državna revizijska institucija (DRI) Črne gore je izdala pogojno mnenje o letnem finančnem poročilu JU Muzej sodobne umetnosti za leto 2024 in negativno mnenje o skladnosti poslovanja s predpisi. DRI je opozorila, da so diskrecijske odločitve izven postopkov postavile pod vprašaj odgovorno upravljanje z državnim denarjem. Muzej je napovedal, da bo v prvi polovici prihodnjega leta izvedel vsa priporočila za okrepitev transparentnosti in učinkovitosti.

Mestni svet Ljubljane je sprejel odlok, ki do konca decembra prepoveduje spontane ulične nastope z glasbili. Kot so dejali, balkanska glasba nima nobene povezave z Ljubljano.

V Nikšiću je v okviru novoletnega in božičnega bazarja na Trgu slobode potekal bogat otroški program. Nastopili so KKC "Akord" in otroci iz "Fun Brain school" s predstavo "Fabrika novoletnih želja". Izvedli so tudi humanitarno akcijo. NVO "Izvor života" in Rotari klub sta delila darilne pakete otrokom iz ranljivih družin, mlajši obiskovalci pa so prejeli plišaste igrače. V večernih urah je nastopil še "Sancho Pansa bend".

V Podgorici so s prvim EU dnevom na Podgoričkem pazaru obeležili evropske vrednote skozi igro, glasbo in druženje. Dogodek, ki sta ga organizirala Ministrstvo za evropske zadeve in Glavno mesto Podgorica s podporo Delegacije Evropske unije v Črni gori, je privabil številne obiskovalce. Ministrica Maida Gorčević je poudarila, da je EU dan najboljši način za zaključek najuspešnejšega leta Črne gore pri vključevanju v EU, saj je bilo zaprtih šest poglavij, Nikšić pa je bil razglašen za prestolnico kulture 2030, Podgorica pa za prestolnico mladih 2028.

Črnogorska vlada je razrešila Dragico Lompar s položaja direktorice Nacionalne knjižnice "Đurđe Crnojević" in na njeno mesto imenovala Ivano Radulović, zgodovinarko iz Nikšića. Hkrati je bila Aleksandra Božović ponovno izvoljena za direktorico Filmskega centra Črne gore za naslednja štiri leta.