Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

V petek je v bolnišnici v Skopju umrl dvoletni otrok, ki je bil hudo ranjen s strelnim orožjem med praznovanjem novega leta. Po navedbah tamkajšnjih oblasti in Osnovnega javnega tožilstva v Skopju je bil otrok zadet v glavo, verjetno z zašlim metkom, ki je bil sprožen med prazničnim streljanjem na prostem. Zdravniki so se za njegovo življenje borili od silvestrovega, vendar so bile poškodbe glave prehude. Tožilstvo je že izdalo odredbo za obdukcijo trupla, medtem ko preiskovalni organi še vedno ugotavljajo okoliščine dogodka in poskušajo identificirati osebo, ki je sprožila usodni strel. Incident je znova sprožil razprave o nevarnosti prazničnega streljanja v regiji, ki se pogosto konča s tragičnimi posledicami.

Trener nogometnega kluba Arsenal Mikel Arteta se je odzval na statistične podatke, ki razkrivajo, da londonski klub še nikoli ni osvojil naslova v angleški Premier ligi, če je novo leto pričakal na prvem mestu prvenstvene lestvice. Arteta je v petek na novinarski konferenci priznal, da s tem podatkom ni bil seznanjen, vendar je poudaril odločenost ekipe, da prekine ta zgodovinski urok. Arsenal je v preteklosti namreč že petkrat zapravil priložnost za naslov prvaka po tem, ko je v koledarsko leto vstopil kot vodilno moštvo lige. Strateg Topničarjev verjame, da je trenutna zasedba sposobna spremeniti potek zgodovine in ohraniti vodilni položaj do konca sezone. Kljub negativni tradiciji, ki pesti klub, ostaja Arteta optimističen in osredotočen na končni uspeh v enem najzahtevnejših nogometnih tekmovanj na svetu. Njegove izjave prihajajo v času, ko se prvenstvo prevesila v ključno fazo, kjer bodo psihološka pripravljenost in pretekle izkušnje igrale pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev.

Pakistansko protiteroristično sodišče je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo sedem posameznikov, med katerimi so trije novinarji, dva vplivneža na družbenih omrežjih in dva upokojena vojaška častnika. Obsojeni so bili zaradi obtožb o spodbujanju k nasilju med množičnimi protesti leta 2023. Sodišče je razsodilo, da so omenjene osebe prek digitalnih platform širile protivladno propagando in neposredno pozivale k napadom na državne ustanove ter vojaške objekte. Obsodba vključuje novinarje, ki delujejo v tujini, kar po mnenju opazovalcev kaže na stopnjevanje pritiska pakistanskih oblasti na kritične glasove, tudi zunaj meja države. Obramba obsojenih je napovedala pritožbe, medtem ko mednarodne organizacije za svobodo medijev opozarjajo na krčenje prostora za svobodno izražanje v Pakistanu. Incidenti, zaradi katerih so bili obsojeni, so povezani z nemiri, ki so izbruhnili po aretaciji nekdanjega premierja Imrana Kana.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

V Dubrovniku se je danes popoldne zgodila tragična nesreča, v kateri je močno valovanje s skal v morje odneslo državljana Bosne in Hercegovine. Moški se je v trenutku nesreče s svojo družino fotografiral na skalah priljubljene plaže Buža, ki se nahaja pod dubrovniškim mestnim obzidjem, ko ga je nepričakovan val potegnil v vodo. Reševalne službe so po intenzivnem iskanju truplo moškega že locirale v bližini vrat od Pila, vendar ga zaradi izjemno slabih vremenskih razmer in visokih valov še niso uspele izvleči iz morja. Akcija poteka v zahtevnih pogojih, saj visoko morje in močan veter onemogočata varen dostop reševalcev do lokacije, kjer se nahaja ponesrečenec. Družina žrtve je bila v času dogodka prisotna na kraju nesreče in je pretresena nad tragičnim razpletom turističnega obiska mesta.

Policija v Bijelem Polju je aretirala državljana Azerbajdžana z inicialkami M. R., za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica zaradi suma storitve gospodarskih kaznivih dejanj. Azerbajdžanski organi pregona so tiralico izdali zaradi obtožb o poneverbi in protipravnem trošenju sredstev z zlorabo uradnega položaja, s čimer naj bi povzročil obsežno materialno škodo. Osumljenca so v zakonsko predpisanem roku privedli pred preiskovalnega sodnika višjega sodišča v Bijelem Polju, ki je zanj odredil izročitveni pripor. V prihodnjih dneh bo sledila komunikacija med pravosodnimi organi Črne gore in Azerbajdžana glede postopka ekstradicije. Aretacija je del širših prizadevanj črnogorske policije pri izvajanju nadzora na mejah in sodelovanja z mednarodnimi varnostnimi organi, kar se odraža v povečanem številu prijetih oseb z Interpolovih seznamov v zadnjem obdobju.

Švicarska policija je sporočila, da so bili v požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana poškodovani štirje srbski državljani. Srbski veleposlanik v Švici, Ivan Trifunović, je za RTS povedal, da so identificirali štiri imena, od katerih so tri osebe poškodovane, ena pa se še vedno vodi kot pogrešana.

Ministrstvo za prosveto je sporočilo, da aktivni študenti Univerze Megatrend ne morejo nadaljevati študija na tej univerzi, njenih fakultetah in študijskih programih, potem ko so bile Univerzi Megatrend in njenim fakultetam odvzete dovoljenja za delo.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je objavila, da je bilo v letu 2025 po svetu ubitih 128 novinarjev in drugih medijskih delavcev, med njimi 10 žensk. Generalni sekretar IFJ, Anthony Bellanger, je pozval k sprejetju konvencije Združenih narodov, ki bi novinarjem zagotavljala varnost in neodvisnost.

Ruski portal Vzgljad je poročal, da se je Črna gora znašla na uradnem seznamu držav, ki jih Ruska federacija obravnava kot sovražne. Čeprav seznam ne vključuje strogega numeričnega rangiranja po stopnji ogroženosti, ruski analitiki Črno goro uvrščajo med države, ki izvajajo protirusko politiko, vendar ne v najožji krog ključnih nasprotnic, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike. Uvrstitev na seznam je neposredna posledica odločitve Podgorice, da svojo zunanjo politiko popolnoma uskladi z Evropsko unijo. Črna gora je po začetku ruske invazije na Ukrajino stopnjevala restriktivne ukrepe proti Moskvi, kar vključuje zamrznitev premoženja ruskih državljanov in subjektov ter prepoved delovanja določenih medijev. Ruska stran te poteze interpretira kot neprijazna dejanja, ki zahtevajo povračilne diplomatske in gospodarske ukrepe. Odnosi med državama so se v zadnjem obdobju dodatno zaostrili zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v preteklosti že večkrat opozorilo na nesprejemljive pritiske Kremlja, medtem ko Rusija prek svojih medijskih kanalov kritizira evroatlantsko usmeritev celotne balkanske regije, vključno s pritiski na sosednjo Srbijo.

Demokratska narodna partija (DNP) je ostro kritizirala vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića po nedavnem umoru v Budvi. Stranka trdi, da je bila varnost v mestu ogrožena, ker je Šćepanović večino policijskih sil napotil v Botun zaradi obračuna s civilisti, medtem ko so v Budvi ostali le komunalni policisti. Po navedbah DNP se je v noči med 29. in 30. decembrom zgodil umor ravno v času, ko so policijske enote izvajale aretacije v Zeti, med katerimi so bili tudi otroci, starejši in lokalni funkcionarji. Poleg očitkov o napačni razporeditvi sil je DNP izpostavila tudi vprašanje vloge turskega državljana Deniza Albarjaka iz skupine Kuzu. Stranka sprašuje po njegovih pooblastilih, saj naj bi 30. decembra izdajal ukaze črnogorski policiji pri aretacijah državljanov. Kritika leti tudi na legitimnost Šćepanovićevega mandata, ki se je po mnenju stranke začel z valom nasilja in neustreznim odzivom na kriminalne dejavnosti na črnogorskih ulicah.

Volodimir Zelenski je predlagal Mihaila Fedorova za novega ministra za obrambo Ukrajine. Medtem je ruski napad na Harkov z raketami poškodoval stanovanjsko zgradbo. Češka opozicija zahteva smenitev šefa parlamenta zaradi žalitev na račun EU in Ukrajine v novoletnem nagovoru.

Policisti na mejnem prehodu Ranče v Črni gori so med redno kontrolo vozila BMW beograjskih registrskih oznak pridržali 43-letnega državljana Srbije. Pri pregledu osebe in vozila so organi pregona odkrili več zavitkov bele praškaste snovi. Laboratorijska analiza je kasneje potrdila, da gre za kokain v skupni teži več kot 22 gramov, ki je bil očitno namenjen nadaljnji prodaji. Po navodilih državnega tožilca so osumljenca testirali na prisotnost prepovedanih substanc, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je vozilo upravljal pod vplivom kokaina. Poleg prepovedanih drog so policisti osumljencu, ki sta ga v vozilu spremljali dve sopotnici, zasegli tudi mobilni telefon, potni list in vozniško dovoljenje. Višje državno tožilstvo v Bijelem Polju je zoper srbskega državljana odredilo pridržanje zaradi suma neupravičene proizvodnje, hrambe in prometa s prepovedanimi drogami.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Novi viri poročajo, da je 25-letnik v Reki izkoristil voznikovo pavzo, ko je ta pustil avtobus z upaljenim motorjem, in se z njim odpeljal. Med vožnjo je kršil prometne predpise in trčil v avtomobil, preden ga je ustavila policija.

Črnogorska mejna policija je na mejnem prehodu Zupci–Sitnica, ki povezuje Črno goro in Bosno in Hercegovino, aretirala 63-letnega ruskega državljana S. B. Osumljenec je ob mejni kontroli policistu izročil potne liste šestih sopotnikov in svoj potni list, v katerem je bil gotovinski znesek, namenjen podkupovanju uradne osebe. Po navedbah uprave policije so proti ruskemu državljanu že podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davanja podkupnine. Preiskava je razkrila, da je osumljenec z vozilom znamke Ford poljskih registrskih oznak opravljal nezakonit prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu. O ugotovitvah so obvestili pristojnega prometnega inšpektorja, ki bo uvedel nadaljnje postopke. Policisti so osumljenca po nalogu tožilca pridržali in ga v zakonsko določenem roku privedli na zaslišanje k pristojnemu tožilstvu v Herceg Novem. Incident potrjuje prizadevanja črnogorskih organov pri zatiranju korupcije na mejnih prehodih.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Dvoletni otrok, ki je bil med proslavljanjem novega leta v Skopju hudo ranjen s strelnim orožjem, je umrl na kliniki za otroško kirurgijo. Po poročanju medijev naj bi otroka zadel zablodeli metek.

Črnogorska uprava policije in tamkajšnja avtomoto zveza (AMSCG) sta zaradi poslabšanja vremenskih razmer izdali opozorilo za vse voznike. Obilno sneženje, megla in poledica so povzročili otežene razmere na številnih cestnih odsekih po državi, zlasti na severu in v višjih predelih. Pristojne službe opozarjajo na zmanjšano vidljivost ter povečano nevarnost zastojev, odronov in prometnih nesreč. Podjetje Monteput je že začelo s čiščenjem snega na magistralni cesti med Podgorico in predorom Sozina, vendar ostajajo kolovozi mokri in spolzki. Policija je voznike ponovno opomnila na obvezno uporabo zimske opreme. Do 1. aprila 2026 so zimske pnevmatike z minimalno globino profila 4 milimetre obvezne na vseh cestah, kjer je to označeno s prometno signalizacijo, ne glede na trenutne razmere. Na ostalih odsekih je zimska oprema nujna v primeru sneženja, ledu ali poledice. Zaradi rekonstrukcijskih del na določenih regionalnih poteh, kot sta Bar-Kamenički most in Čevo-Riđani, ostajajo v veljavi občasne popolne zapore prometa, ki pa so bile med prazniki začasno prekinjene. Voznikom svetujejo, naj hitrost prilagodijo stanju na vozišču in dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise.