Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

V vasi Matibestad, ki leži približno 70 kilometrov severno od Pretorije v Južni Afriki, je med tradicionalnim festivalom Di Trupa strela udarila v skupino približno 150 ljudi. Po poročanju lokalnih zdravstvenih oblasti sta zaradi udara strele umrli dve osebi, še trinajst udeležencev prireditve pa so v kritičnem stanju prepeljali v bolnico Jubilee. Zdravstvene službe so potrdile, da so poškodovanci utrpeli različne stopnje poškodb, od opeklin do hudih poškodb notranjih organov. Festival, ki je privabil večje število obiskovalcev, se je v trenutku sprevrgel v tragedijo, ko je nenadna nevihta zajela območje in povzročila neposreden udar v množico zbranih.

Grška uprava za civilno letalstvo je sporočila, da se letalski promet nad državo postopoma normalizira, potem ko so ponovno odprli zračni prostor. Do popolne zaustavitve prometa je prišlo zaradi resnih tehničnih težav, ki so se pojavile ob 8.59 po lokalnem času in so hkrati prizadele vse radijske frekvence, namenjene komunikaciji med kontrolo zračnega prometa in letali. Pristojni organi so sporočili, da so napako na sistemih že odpravili, vendar vzrok za tako obsežno motnjo še vedno preiskujejo. Zaradi nenadne prekinitve komunikacijskih povezav je bil zračni prostor nad Grčijo več ur zaprt za vse prelete in pristanke, kar je povzročilo številne zamude v mednarodnem letalskem prometu. Grške oblasti so poudarile, da je bila varnost potnikov prednostna naloga, zato so se odločili za začasno prekinitev vseh operacij, dokler tehnična ekipa ni zagotovila stabilnega delovanja radijskih zvez. Trenutno potekajo preiskave, ali je šlo za sistemsko napako, zunanji poseg ali druge tehnične dejavnike.

Jemenska uradna vojska, ki jo podpira Savdska Arabija, je ponovno prevzela nadzor nad mestom Mukala, glavnim mestom province Hadramut. Posnetki tiskovne agencije AP prikazujejo lokalno prebivalstvo, ki pozdravlja pripadnike Nacionalnih obrambnih sil, ki predstavljajo mednarodno priznano vojsko Jemna. Operacija predstavlja pomemben povratek vladnih sil v regijo, ki je bila pod pritiskom separatističnih skupin. Prejšnji mesec so regiji Mahra in Hadramut, vključno z Mukalo, zavzeli uporniki Južnega prelaznega sveta. Ponovno zavzetje mesta s strani vladnih sil nakazuje na zaostritev notranjih bojev med frakcijami, ki so se v preteklosti skupaj borile proti uporniškim Hutijem, vendar ostajajo globoko razdeljene glede prihodnosti južnega Jemna. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se humanitarna kriza ob nenehnih spopadih še naprej poglablja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC izjavil, da Združene države Amerike v Venezueli nimajo svojih vojaških enot. Pojasnil je, da so bile ameriške sile na venezuelskem ozemlju prisotne le kratek čas, približno dve uri, ko so izvedle operacijo pridržanja predsednika Nicolása Madura. Rubio je poudaril, da Washington ne bo dopustil vzpostavitve "narko-režima" na pragu Združenih držav Amerike in da so dejanja motivirana z nacionalnimi interesi države. Po besedah državnega sekretarja so ZDA pripravljene na dolgoročne in kratkoročne spremembe v Venezueli, ki bodo v skladu z ameriškimi interesi. Rubio je ob tem zavrnil namigovanja, da bi bila motivacija za poseg venezuelska nafta, saj je zatrdil, da Združene države njihove nafte ne potrebujejo. Kljub temu je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzeli nasprotniki Združenih držav Amerike. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod upravo Donalda Trumpa.

Srbski minister za notranje zadeve, Ivica Dačić, je prejel kuverto, v kateri so bili trije naboji. Odkritje je bilo narejeno med varnostnim pregledom pošiljke z rentgensko napravo, so sporočili iz srbskega Ministrstva za notranje zadeve. Dogodek je sprožil takojšen odziv MUP Srbije.

Policija v Surčinu je aretirala 36-letno M.S., mater 15 dni starega otroka, zaradi pijanosti in povzročanja nereda v hiši. V krvi so ji izmerili več kot dva promila alkohola. Policijo je poklicala njena mati. Dogodek je sprožil postopek pri Centru za socialno delo.

Španska policija je v obsežni operaciji "Pauk" razbila eno najmočnejših narkomrež v Evropi. Med aretiranimi je tudi trojica pripadnikov balkanskega kartela, zasegli pa so tudi luksuzne avtomobile in nakit.

Osnovno državno tožilstvo v Podgorici je vložilo obtožnico proti R.M., ki je v kleti družinske hiše nezakonito posedoval eksplozivno orožje kategorije A. Med orožjem sta bili dve ročni bombi, M50 in M52, katerih posedovanje je civilistom prepovedano.

Sedem dni staro deklico so našli v grmovju ob kontejnerju v Dunavski ulici v Zemunu. Ženska, ki jo je našla, jo želi posvojiti. Policija išče očeta otroka.

Beranska policija je v sodelovanju s policisti iz Bijelega Polja, na podlagi odredbe Višjega sodišča v Bijelom Polju, preiskala družinske hiše in pomožne objekte, ki jih v kraju Dolac in v vasi Veliđe uporablja V.D. (20) iz Berana. Pri tem so našli 30 manjših pakiranj marihuane, improviziran laboratorij za gojenje te droge in 50 sadik konoplje. Tožilec v Višjem državnem tožilstvu v Podgorici je dejanje kvalificiral kot nepooblaščeno proizvodnjo, posedovanje in promet drog. Policija za V.D., zoper katerega je bila podana kazenska ovadba, intenzivno išče.

V Zadru je mestni svetnik zahteval pojasnilo glede incidenta, v katerem naj bi direktor Vodovoda poskušal vreči steklenico proti njemu. V Zagrebu so se pojavili novi sramotilni napisi proti Miljenku Jergoviću in Daliji Orešković. V Črni gori pa se politična kriza poglablja, saj se stranke ne morejo dogovoriti o novih volitvah, Šćekić pa je potrdil ustanovitev nove stranke. Poleg tega je Milatović imenoval Veskovića in Vuksanovićevo za nova svetovalca. Razprave o članstvu v NATO se nadaljujejo, nekateri spreminjajo stališča glede na trenutno politično vlogo.

Zaradi propustov pri varovanju pripornika Aleksandra Prelevića, ki je poskušal pobegniti iz Infekcijske klinike, so suspendirali še dva uslužbenca Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS). Preleviću je pobeg uspel, a ga je pri tem opazil in ustavil varnostnik Infekcijske klinike Kliničnega centra Črne Gore. Policija je pregledala posnetke nadzornih kamer, ki potrjujejo dogodek.

Srbski minister za notranje zadeve, Ivica Dačić, je prejel kuverto, v kateri so bili trije naboji. Odkritje je bilo narejeno med varnostnim pregledom pošiljke z rentgensko napravo, so sporočili iz srbskega Ministrstva za notranje zadeve. Dogodek je sprožil takojšen odziv MUP Srbije.

Evropska unija krepi mandat Europola, da bi bolje podpirala države članice v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Dosežen je bil predhodni dogovor med pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta o okrepitvi Europola, ki bo vključeval poostritev obveznosti izmenjave informacij in ustanovitev Evropskega centra proti tihotapljenju migrantov kot stalne strukture znotraj Europola.

Državna sekretarja Dragana Kažanegra Stanišić in Petar Koprivica sta se udeležila mednarodne konference v Bolgariji, posvečene krepitvi institucionalnih zmogljivosti in regionalnemu sodelovanju pri preprečevanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Poudarili so, da je Črna gora zavezana izvajanju najvišjih mednarodnih standardov na tem področju. Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) je sporočilo, da je cilj konference okrepiti partnerstvo med institucijami, lokalnimi oblastmi in strokovnjaki ter vzpostaviti temelje za dolgoročne mehanizme koordinacije v regiji Donave. V teku je tudi priprava nove Strategije za preprečevanje in zatiranje radikalizacije in nasilnega ekstremizma.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Med vajo za aeromiting v Radomu na Poljskem je strmoglavilo poljsko vojaško letalo F-16. Pilot je v nesreči umrl. Letalo je med izvajanjem akrobatskega manevra tipa »barrel roll« izgubilo nadzor, se obrnilo navzdol in se ob padcu na tla vnelo.

Poljski predsednik Karol Navrocki je podpisal odlok, ki dovoljuje prisotnost tujega vojaškega osebja v državi v okviru operacije za zaščito zračnega prostora NATO na vzhodnem krilu zavezništva. Razlog za odobritev je bil vdor ruskih dronov.

V Črni gori je 5. januarja 2026 prišlo do nenavadnega incidenta na železnici, ko je lokalni vlak na relaciji Bar–Bijelo Polje po postanku v Podgorici nadaljeval pot brez enega izmed vagonov. Zaradi hude malomarnosti uslužbenca so potniki, ki so bili v tem vagonu, ostali v Podgorici, medtem ko je preostali del vlaka odpeljal proti cilju. Dogodek je sprožil val ogorčenja v javnosti in zahteval takojšen odziv vodstva nacionalnega prevoznika. Izvršna direktorica podjetja Željeznički prevoz Crne Gore (ŽPCG), Dragana Lukšić, je takoj po seznanitvi z dogodkom odgovornega delavca suspendirala in ga odstranila z delovnega mesta. Proti njemu so že sprožili ustrezne disciplinske postopke v skladu z notranjimi pravili in železniškimi predpisi. Družba se je potnikom javno opravičila za povzročene nevšečnosti in jih pozvala, naj uveljavljajo pravico do povračila kupnine za vozovnice. Vodstvo podjetja je ob tem poudarilo, da sta varnost in kakovost storitev prioriteti, zato bodo poostrili nadzorne in operativne postopke, da bi v prihodnje preprečili podobne sistemske napake.

V Črni gori je cepivo proti humanemu papilomavirusu (HPV) do sedaj prejelo več kot 15.000 deklic in dečkov oziroma mladih odraslih, so sporočili z Inštituta za javno zdravje (IJZ). Po zadnjih podatkih je bilo skupno cepljenih 11.274 deklet in 4.006 fantov. Samo v preteklem letu so zdravstvene ustanove razdelile nekaj več kot 4.000 odmerkov cepiva, kar kaže na postopno rast zanimanja za preventivno zaščito pred rakom materničnega vratu in drugimi s HPV povezanimi obolenji. Statistični podatki kažejo, da delež cepljenih deklic, ki so v lanskem letu dopolnile 15 let, znaša 29,5 odstotka, kar je opazen skok v primerjavi s prejšnjimi leti. Pri dečkih iste starosti je precepljenost dosegla 16,9 odstotka. Inštitut za javno zdravje ob tem poudarja, da so najboljši rezultati opazni v občinah, kjer zdravstveni domovi dosledno izvajajo sistematične preglede ob koncu osnovne in srednje šole. Čeprav se trendi izboljšujejo, pristojni opozarjajo, da bi bil obseg cepljenja lahko še večji za zagotovitev dolgoročne javnozdravstvene varnosti. V primerjavi s Slovenijo, kjer so številke cepljenih bistveno višje, Črna gora še vedno spoznava prednosti nacionalnega programa cepljenja, ki se je v zadnjem obdobju razširil tudi na moško populacijo.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je objavila, da je bilo v letu 2025 po svetu ubitih 128 novinarjev in drugih medijskih delavcev, med njimi 10 žensk. Generalni sekretar IFJ, Anthony Bellanger, je pozval k sprejetju konvencije Združenih narodov, ki bi novinarjem zagotavljala varnost in neodvisnost.

V črnogorskem Cetinju so se danes prebivalci zbrali na spominjanju na žrtve tragičnega dogodka, ki se je pripetil 1. januarja lani. Žalna slovesnost je potekala ob 15. uri pred spomenikom Lovćenska vila, kjer so se zbrani s prižigom sveč poklonili spominu na pokojne. Dogodek je organizirala civilna pobuda STEGA, ki je k udeležbi pozvala vse državljane, ki so se želeli v solidarnosti pridružiti prizadevanjem za resnico in pravico. Zbiranje je minilo v znamenju tišine in sočutja s tistimi, ki so v lanski tragediji izgubili svoje najbližje. Organizatorji so v pozivu izpostavili, da je namen srečanja predvsem ohranjanje spomina in podpora družinam žrtev v njihovem boju za pojasnitev vseh okoliščin dogodka. Spominska slovesnost v prestolnici Črne gore poudarja globoko družbeno pretresenost, ki jo je povzročil lanski incident.

Prebivalci pacifiških otoških držav Samoa in Kiribati so kot prvi na svetu ob 11. uri po srednjeevropskem času vstopili v novo leto 2026. Praznovanja na teh otokih, zlasti na atolu Kiritimati, so potekala v sproščenem vzdušju na plažah. Uro kasneje se je novega leta z razkošnimi ognjemeti in javnimi praznovanji razveselila tudi Nova Zelandija, kjer so osrednje prireditve potekale v Aucklandu in Wellingtonu. Kot naslednji so na vrsti prebivalci nekaterih delov Avstralije, zatem pa se bodo praznovanja postopoma selila proti Aziji in Evropi. Svetovni doček novega leta spremljajo strogi časovni premiki, ki so posledica mednarodne datumske meje. Medtem ko so nekatere pacifiške nacije že začele leto 2026, bodo nekatere ameriške posesti v Tihem oceanu, kot so Ameriška Samoa, Havaji in otok Howland, med zadnjimi, ki bodo prestopili prag novega koledarskega leta. Dogodek obeležuje začetek globalnega niza praznovanj, ki bodo trajala celih 26 ur, dokler celoten svet ne vstopi v novo leto.

Zveza združenj upokojencev Črne gore in tamkajšnji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Fond PIO) sta na seji upravnega odbora dosegla dogovor o povišanju mesečne članarine. Po novem bo višina prispevka znašala en evro, sprememba pa bo stopila v veljavo z izplačilom januarskih pokojnin v prihodnjem letu. Odločitev je bila sprejeta na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki vodstva sklada PIO, vključno z direktorjem in njegovo namestnico. Sprejeti ukrep je namenjen zagotavljanju stabilnejšega financiranja upokojenskih organizacij. Dogovor predstavlja uskladitev med stanovskim združenjem in državno institucijo, ki bdi nad pokojninsko blagajno. Povečanje članarine bo avtomatično odtegnjeno od pokojnin, s čimer želijo poenostaviti postopke in zagotoviti redne prihodke za delovanje lokalnih združenj upokojencev po vsej državi.

Husein Ceno Tuzović, rojen leta 1929 v Podgorici, je leta 1953 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Beogradu. Delal je kot novinar na Radiu Titograd in kot profesor zgodovine v gimnaziji in srednji tehnični šoli.

Srbska pravoslavna cerkev praznuje Materice, enega od praznikov, ki predhajajo božiču. Ta dan otroci na poseben način izkažejo spoštovanje materam, te pa jih »odrešijo« z darili. Praznik poudarja pomembnost družinske povezanosti, sloge in miru, družine pa se zberejo na svečanem, a zaradi božičnega posta, posnem kosilu.

Madžarski filmski režiser Béla Tarr je umrl v starosti 70 let po dolgi bolezni. Znan je bil po svojih melanholičnih filmih, dolgih kadrih in filmih v črno-beli tehniki, ki prikazujejo puste pokrajine. Leta 2011 je na Berlinskem filmskem festivalu prejel Srebrnega medveda.

V Saint-Tropezu se bodo jutri poslovili od svetovno znane filmske zvezde in neutrudne aktivistke za pravice živali Brigitte Bardot, ki je umrla 28. decembra v 92. letu starosti. Pogrebna slovesnost bo potekala v krogu družine na pokopališču v Saint-Tropezu, kjer bo igralka pokopana v družinski grobnici ob svojih starših. Skladno z njeno izrecno željo se bodo od pokojnice poslovili brez državnih časti, kar pomeni, da na obredu ni pričakovati visokih državnih uradnikov ali francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Bardotova je v svojem testamentu poudarila željo po skromnosti in zasebnosti, s čimer se je želela izogniti pompu, ki je spremljal njeno bogato filmsko kariero in kasnejše javno delovanje. Kljub njenemu neizmernemu vplivu na svetovno kinematografijo in statusu kulturne ikone 20. stoletja, bo zadnje slovo odražalo njeno osebno prepričenje in predanost mirnemu življenju, ki ga je v zadnjih desetletjih preživela v zavetju svojega posestva, posvečenega skrbi za živali.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Netflix je potrdil šesto sezono serije "Emily v Parizu", ki je ena najuspešnejših serij na platformi. Poleg tega so ustvarjalci napovedali, da se bo dogajanje razširilo izven Pariza.

V črnogorski prestolnici Cetinje se bo praznična prireditev z naslovom Novoletna zgodba v prestolnici nadaljevala med 9. in 11. januarjem. Tamkajšnja mestna uprava je sporočila, da so morali prvotno načrtovani program, ki bi se moral odviti med 4. in 7. januarjem, prestaviti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Osrednje prizorišče dogajanja ostaja Dvorski trg, kjer bodo nastopili številni glasbeniki. Organizatorji so z novimi termini zagotovili, da lokalno prebivalstvo in obiskovalci ne bodo prikrajšani za praznično vzdušje, ki ga je začasno prekinilo slabo vreme. Manifestacija vključuje kulturne in zabavne vsebine, ki so del širše turistične ponudbe mesta v prazničnem obdobju.

Film Avatar: Ogenj in pepel je tretji teden zapored ohranil vodilni položaj na blagajnah in presegel mejo ene milijarde dolarjev. Hollywood začenja leto 2026 z upanjem na uspešnice po razočaranju v letu 2025.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Najvišji predstavniki Črne gore so 4. januarja obeležili dan ustanovitve Cetinja, zgodovinske prestolnice države. Predsednik države Jakov Milatović, premier Milojko Spajić in podpredsednik skupščine Nikola Camaj so v svojih nagovorih poudarili ključno vlogo mesta pri ohranjanju črnogorske državnosti, kulture in duhovne identitete. Milatović je izpostavil zgodovinski pomen tiskarne Crnojevićev in vlogo dinastije Petrović Njegoš, medtem ko je Spajić izpostavil nujnost pospešenega gospodarskega razvoja mesta. Premier Spajić je napovedal nove naložbe v turistično in gospodarsko infrastrukturo, vključno s projekti, kot je žičnica, ter vlaganja v znanost in šport. Poudaril je, da se mora država oddolžiti zgodovinski dediščini Cetinja z zagotavljanjem boljših pogojev za prihodnje rodove. Ob tem so se govorniki spomnili tudi tragičnih dogodkov iz preteklosti mesta in poudarili pomen protifašističnih vrednot, ki so Cetinju prinesle naziv mesta heroja.

Med praznovanjem judovskega praznika Hanuke sta dva oborožena moška v Sydneyju na plaži Bondi streljala na množico. Ubitih je bilo najmanj 11 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Oblasti so napad označile za teroristično dejanje. Enega od strelcev je policija ubila.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Brajan Volš je bil obsojen na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta zaradi umora svoje žene Ane Volš, ki je iz Beograda. Njeno truplo ni bilo nikoli najdeno. Obsojen je bil za umor prve stopnje.

ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.

Erin Patterson, ki je ubila tri člane družine svojega bivšega moža z zastrupitvijo s gobami, je bila obsojena na dosmrtno ječo. Sodbo je v živo prenašala televizija, kar je prvi tak primer v zgodovini te avstralske države.

V Višjem sodišču v Beogradu se je nadaljeval parnični postopek proti staršem dečka K. K., ki je pred dvema letoma v osnovni šoli Vladislav Ribnikar ubil devet učencev in čuvarja. Na sojenju so predvajali posnetek dečka iz strelišča.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.

Višje sodišče v Bijelom Polju je Alijo Balijagića obsodilo na 40 let zapora zaradi umora brata in sestre Madžgalj v Sokocu. Sodnica Radović je pojasnila, da je bila kazen izrečena zaradi teže dejanja in Balijagićeve pretekle kriminalne zgodovine. Balijagić je pred sodiščem priznal umor in podrobno opisal, kako je umoril žrtvi.

Poleg težav v Črni gori, se s podobnimi izzivi soočajo tudi v Splitu, kjer so prebivalce opozorili na obvezno prekuhavanje vode zaradi zamučenosti, ki jo je povzročilo obilno deževje. Podgoriški Vodovod je obvestil prebivalce Komanov in Bandićev, da voda iz izvira Vučji Studenac ni primerna za pitje.

V Črni gori, natančneje na deponiji komunalnih odpadkov Možura pri Baru, so uradno zagnali prvo elektrarno na deponijski plin v regiji. Gre za strateški okoljski projekt, ki so ga v sodelovanju izvedli deponija Možura, Eko sklad in slovenski Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Naprava, ki je bila v poskusnem obratovanju že od konca preteklega leta, bo omogočila znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter boljši nadzor nad vplivi deponije na okolje, hkrati pa bo prispevala k lokalni proizvodnji električne energije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 1,8 milijona evrov, projekt pa predvideva letno proizvodnjo do 7,5 GWh električne energije. Direktor deponije Senad Arabelović je poudaril pomen tehnologije za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj regije. Projekt predstavlja pomemben korak pri sanaciji deponijskih plinov, ki bi sicer nenadzorovano uhajali v ozračje, sedaj pa se koristno uporabljajo za proizvodnjo energije, kar odraža širši regionalni trend prehoda na obnovljive vire energije s pomočjo mednarodnega kapitala in znanja.

Izvršni direktor družbe Elektroprivreda Crne Gore (EPCG) Zdravko Dragaš je prvi dan novega leta obiskal Termoelektrarno Pljevlja, kjer se je sestal z inženirji in izvajalci del. Namen obiska je bil poudariti nujnost pospešitve ekološke rekonstrukcije tega ključnega energetskega objekta, ki je strateškega pomena tako za podjetje kot za vse prebivalce Črne gore. Dragaš je poudaril, da bo uspešen zaključek projekta bistveno zmanjšal emisije škodljivih plinov in izboljšal kakovost zraka v regiji. Projekt ne predstavlja zgolj infrastrukturne posodobitve, temveč je osrednji del prizadevanj za zagotavljanje čiste in trajnostne energije v prihodnosti. Po navedbah vodstva EPCG je cilj obiska krepitev odgovornosti in predanosti vseh vpletenih akterjev, da bi dosegli višje ekološke standarde, ki jih zahteva sodobna energetska politika. Rekonstrukcija je tesno povezana tudi z dolgoročno energetsko stabilnostjo države, medtem ko so oblasti hkrati podaljšale rok za zaprtje lokalne kotlovnice v Pljevlji, kar dodatno poudarja nujnost čimprejšnje posodobitve osrednjega obrata.

Mednarodna jadralska regata "The Ocean Race Europe 2025" je med svojim obdobjem v Črni gori ustvarila 31,2 milijona evrov gospodarskega učinka. Največji prispevek je bil zabeležen v sektorju nastanitev in gostinstva ter trgovine, pomembni učinki pa so bili doseženi tudi na področjih prometa, skladiščenja in nepremičnin, kaže analiza družbe PwC.

Ekipe podjetij Deponija in Zelenilo so v Podgorici začele s čiščenjem kanala Mareza, da bi zmanjšale desetletja trajajočo težavo motnosti vode iz tega vodnega vira. Čiščenje poteka na odseku od ribogojnice proti izlivu v reko Moračo. Marko Novaković je poudaril, da bo to rešilo dolgoletni problem.

Sredi javne razprave o prostorskem načrtovanju v Podgorici so prebivalci opozorili na zamude pri izgradnji atmosferske kanalizacije v Zmaj Jovini ulici. Direktor Agencije za izgradnjo in razvoj Podgorice je pojasnil, da je projektiranje za ta del v teku. Istočasno je direktor Turističnega centra Durmitor, Purić, podal odstopno izjavo po tragični nesreči na Savinem Kuku, pri čemer je izrazil globoko žalost zaradi izgube življenja, čeprav ni osebno odgovoren.

Elektroprivreda Crne Gore (EPCG) je sporočila, da rezultati meritev Centra za ekotoksikološke raziskave (CETI) potrjujejo, da termoelektrarna Pljevlja med poskusnim obratovanjem manj onesnažuje okolje kot pred ekološko rekonstrukcijo. Koncentracija žveplovega dioksida (SO₂) se je zmanjšala za približno 29 odstotkov. Povečanje dušikovega dioksida (NO₂) je pričakovana posledica stabilnejšega zgorevanja in nima negativnega vpliva na kakovost zraka.

Potapljači potapljaškega centra "Amfora" so v Ohridskem jezeru, v "Zalivu kosti", postavili podvodno novoletno jelko. Postavitev jelke, ki ima že več kot 20-letno tradicijo, je bila tokrat izvedena v sodelovanju z Združenjem za redke bolezni in s podporo prostovoljcev.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je predstavil predlog novega zakona o digitalnem zdravju, ki predstavlja ključen korak k vzpostavitvi sodobnega in varnega zdravstvenega sistema. Osrednja novost zakona je uvedba elektronskega zdravstvenega kartona, ki bo služil kot temelj za upravljanje podatkov o pacientih. S tem ukrepom želijo oblasti zagotoviti večjo varnost, dostopnost in združenost ključnih informacij na enem mestu. Nova zakonodaja neposredno naslavlja dolgoletne težave, s katerimi so se državljani spopadali v zdravstvenem procesu. Med najpomembnejšimi izboljšavami so preprečevanje nepotrebnega ponavljanja pregledov, boljša izmenjava podatkov med različnimi zdravstvenimi ustanovami ter odprava potrebe, da bi pacienti sami prenašali fizično medicinsko dokumentacijo. Zakon državljanom hkrati zagotavlja pravico do vpogleda in nadzora nad lastnimi zdravstvenimi podatki, kar krepi transparentnost in zaupanje v sistem. Sprejetje tega zakona je logično nadaljevanje širše reforme, ki se je začela s sprejetjem krovnega zakona o zdravstvenem varstvu. Cilj črnogorske vlade je popolna digitalna preobrazba, ki bi zdravstvo približala evropskim standardom in omogočila učinkovitejše upravljanje z viri v javnem zdravstvu.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je objavilo javni razpis za izvedbo gradbenih del in opremanje nove onkološke dnevne bolnice v Bijelem Polju. Projekt bo bolnikom s severa države, ki ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, omogočil prejemanje terapij in zdravstvene nege pod stalnim nadzorom medicinskega osebja čez dan, nato pa se bodo lahko vrnili na svoje domove. S tem bodo državljani Bijelega Polja in okoliških občin pridobili dostopnejše zdravstvene storitve, kar bo zmanjšalo potrebo po dolgotrajnih potovanjih v Podgorico. Po navedbah ministrstva je ta investicija del širše strategije ministrstev za javna dela in zdravje za posodobitev ter enakomeren razvoj zdravstvene infrastrukture po vsej Črni gori. Projekt je ključnega pomena predvsem za težko bolne paciente in njihove družine, saj jim bo prihranil naporne poti v glavno mesto. Pobuda se navezuje na predhodna vlaganja v zdravstveni sistem, vključno z nedavnimi načrti za obnovo pediatričnih oddelkov, kar kaže na sistemsko usmeritev države v izboljšanje pogojev zdravljenja zunaj osrednje regije.

V Kliničnem bolnišničnem centru (KBC) Split so dosegli pomemben mejnik, saj so uspešno izvedli dvestoto operacijo s pomočjo robotskega sistema za kirurgijo. Gre za sistem Hugo RAS podjetja Medtronic, ki je bil ob nakupu vreden približno 5,7 milijona evrov in predstavlja prvi tovrstni tehnološki sistem v hrvaških javnih bolnišnicah. Napredna tehnologija zdravnikom omogoča izvajanje minimalno invazivnih posegov, kar bistveno izboljšuje natančnost dela in skrajšuje čas okrevanja pacientov. Sistem, ki so ga v Splitu uvedli kot pionirji na Hrvaškem, prinaša številne prednosti za bolnike, vključno z manjšim tveganjem za zaplete in boljšimi izidi zdravljenja. Vodstvo bolnišnice je ob jubilejni operaciji izpostavila pomen digitalizacije in posodobitve kirurških procesov. Ta dosežek postavlja splitsko bolnišnico na zemljevid vodilnih regionalnih medicinskih centrov, ki uporabljajo avangardne pristope v sodobni medicini. Uspešna uporaba sistema v prvih dvesto primerih potrjuje upravičenost visoke investicije v vrhunsko medicinsko opremo.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Podgoriško podjetje Vodovod in kanalizacija je izdalo opozorilo za uporabnike, ki se oskrbujejo iz vodnega vira Mareza, saj so obilne padavine povzročile blago zamučenost vode. Zaradi povečane motnosti so pristojni odločili, da voda trenutno ni primerna za neposredno uživanje. Prebivalcem, zlasti pa ranljivim skupinam, kot so otroci, nosečnice, starejši in osebe z oslabljenim imunskim sistemom, svetujejo, naj vodo pred uporabo prekuhajo ali uporabljajo varno alternativo iz nadzorovanih virov. Težave z oskrbo zadevajo številne mestne četrti, vključno z naselji Mareza, Tološi, Blok 5 in 6, center mesta, Zabjelo in City kvart. Do ponovnega onesnaženja prihaja le nekaj dni po tem, ko je bila pitnost vode po predhodnem obdobju zamučenosti že vzpostavljena. Uprava podjetja je napovedala, da bodo potrošnike o vseh spremembah glede kakovosti vode in morebitni ponovni vzpostavitvi ustreznega stanja sproti obveščali prek javnih občil.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je z izvajalci podpisalo pogodbo za izgradnjo druge in tretje faze primarnega toplovoda od Termoelektrarne (TE) Pljevlja do mesta. Gre za nadaljevanje strateškega infrastrukturnega projekta, ki bo po navedbah ministrstva omogočil zanesljivo oskrbo s toplotno energijo za lokalno prebivalstvo in podjetja v Pljevljah. Projekt je tesno povezan z obsežno ekološko rekonstrukcijo termoelektrarne, ki je predpogoj za vzpostavitev sodobnega daljinskega ogrevanja. Realizacija teh faz predstavlja ključen korak pri reševanju dolgoletnih okoljskih težav in izboljšanju energetske učinkovitosti v regiji. Vlada Črne gore poudarja, da naložba potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in dvigu kakovosti življenja državljanov. Izgradnja toplovoda bo zmanjšala odvisnost od individualnih kurišč, kar bo neposredno vplivalo na zmanjšanje onesnaženosti zraka v enem najbolj obremenjenih mest v državi. Projekt ima širši državni pomen, saj predstavlja model za energetsko sanacijo industrijskih središč v skladu z okoljskimi standardi.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

V Črni gori, natančneje na deponiji komunalnih odpadkov Možura pri Baru, so uradno zagnali prvo elektrarno na deponijski plin v regiji. Gre za strateški okoljski projekt, ki so ga v sodelovanju izvedli deponija Možura, Eko sklad in slovenski Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Naprava, ki je bila v poskusnem obratovanju že od konca preteklega leta, bo omogočila znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter boljši nadzor nad vplivi deponije na okolje, hkrati pa bo prispevala k lokalni proizvodnji električne energije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 1,8 milijona evrov, projekt pa predvideva letno proizvodnjo do 7,5 GWh električne energije. Direktor deponije Senad Arabelović je poudaril pomen tehnologije za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj regije. Projekt predstavlja pomemben korak pri sanaciji deponijskih plinov, ki bi sicer nenadzorovano uhajali v ozračje, sedaj pa se koristno uporabljajo za proizvodnjo energije, kar odraža širši regionalni trend prehoda na obnovljive vire energije s pomočjo mednarodnega kapitala in znanja.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Izvršni direktor družbe Elektroprivreda Crne Gore (EPCG) Zdravko Dragaš je prvi dan novega leta obiskal Termoelektrarno Pljevlja, kjer se je sestal z inženirji in izvajalci del. Namen obiska je bil poudariti nujnost pospešitve ekološke rekonstrukcije tega ključnega energetskega objekta, ki je strateškega pomena tako za podjetje kot za vse prebivalce Črne gore. Dragaš je poudaril, da bo uspešen zaključek projekta bistveno zmanjšal emisije škodljivih plinov in izboljšal kakovost zraka v regiji. Projekt ne predstavlja zgolj infrastrukturne posodobitve, temveč je osrednji del prizadevanj za zagotavljanje čiste in trajnostne energije v prihodnosti. Po navedbah vodstva EPCG je cilj obiska krepitev odgovornosti in predanosti vseh vpletenih akterjev, da bi dosegli višje ekološke standarde, ki jih zahteva sodobna energetska politika. Rekonstrukcija je tesno povezana tudi z dolgoročno energetsko stabilnostjo države, medtem ko so oblasti hkrati podaljšale rok za zaprtje lokalne kotlovnice v Pljevlji, kar dodatno poudarja nujnost čimprejšnje posodobitve osrednjega obrata.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Poleg težav v Črni gori, se s podobnimi izzivi soočajo tudi v Splitu, kjer so prebivalce opozorili na obvezno prekuhavanje vode zaradi zamučenosti, ki jo je povzročilo obilno deževje. Podgoriški Vodovod je obvestil prebivalce Komanov in Bandićev, da voda iz izvira Vučji Studenac ni primerna za pitje.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V črnogorskem mestu Nikšić so prebivalci v več delih mesta občutili zmanjšan pritisk ali popolno prekinitev oskrbe s pitno vodo. Po navedbah lokalnega javnega podjetja Vodovod Nikšić je do težav prišlo zaradi okvare na transformatorski postaji v bližini črpalne postaje Duklo, kar je povzročilo zaustavitev delovanja vodnih črpalk. Tehniki podjetja CEDIS so takoj po zaznavi napake pričeli z intenzivnimi popravili na terenu. Predstavniki komunalnega podjetja so prebivalce pozvali k potrpežljivosti in pojasnili, da se bo oskrba z vodo normalizirala takoj po vzpostavitvi rednega električnega napajanja. Današnja tehnična okvara se je zgodila le nekaj dni po tem, ko so mestu že pretili omejevalni ukrepi zaradi povečane porabe vode v poletnem obdobju. Stanje v sistemu ostaja nestabilno, dokler popravila na električnem omrežju ne bodo v celoti zaključena.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Župan Podgorice Saša Mujović je po dogodkih v Botunu izjavil, da so vsi udeleženci v procesu zmagovalci, policija pa je svoje delo opravila na visoki ravni. Danes se je namreč začela izvedba projekta, ki predstavlja pogodbeno obveznost glavnega mesta in države Črne gore, čeprav je v preteklosti sprožal nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Mujović je poudaril, da bi vsako nadaljnje odlašanje z deli pomenilo tveganje za projekt, ki je ključnega pomena za celotno skupnost. Po navedbah župana se bodo strasti sčasoma umirile, prebivalci pa bodo spoznali prednosti realizacije tega infrastrukturnega načrta. Kljub prisotnosti policijskih sil, ki so varovale prizorišče del, Mujović trdi, da v tem procesu ni poražencev. Poudaril je, da so aktivnosti nujne za izpolnitev mednarodnih in lokalnih obveznosti, ki jih je Črna gora sprejela na področju razvoja infrastrukture in komunalnih storitev.

Požar v domu za ostarele Werdha Damai v mestu Manado na indonezijskem otoku Sulawesi je zahteval 16 življenj, tri osebe pa so bile ranjene. Vodja gasilske in reševalne službe Jimmu Rotinsulu je potrdil tragedijo.

V črnogorski Budvi so zaradi nujnih gradbenih del na prometnici v bližini restavracije Perla začasno zaprli glavni dostop, ki vodi proti staremu mestnemu jedru. Omejitev prometa in gibanja pešcev je bila uvedena na podlagi odločitve lokalnega podjetja Parking servis Budva, ki upravlja s prometno infrastrukturo v mestu. Lokalne oblasti so ob zaprtju ključne prometne žile pozvale vse voznike in pešce k povečani previdnosti ter doslednemu upoštevanju začasno postavljene prometne signalizacije. Za dostop do zgodovinskega dela mesta so bili vzpostavljeni alternativni pravci, ki naj bi preprečili večje zastoje v času trajanja sanacijskih del na cestišču.

Grška uprava za civilno letalstvo je sporočila, da se letalski promet nad državo postopoma normalizira, potem ko so ponovno odprli zračni prostor. Do popolne zaustavitve prometa je prišlo zaradi resnih tehničnih težav, ki so se pojavile ob 8.59 po lokalnem času in so hkrati prizadele vse radijske frekvence, namenjene komunikaciji med kontrolo zračnega prometa in letali. Pristojni organi so sporočili, da so napako na sistemih že odpravili, vendar vzrok za tako obsežno motnjo še vedno preiskujejo. Zaradi nenadne prekinitve komunikacijskih povezav je bil zračni prostor nad Grčijo več ur zaprt za vse prelete in pristanke, kar je povzročilo številne zamude v mednarodnem letalskem prometu. Grške oblasti so poudarile, da je bila varnost potnikov prednostna naloga, zato so se odločili za začasno prekinitev vseh operacij, dokler tehnična ekipa ni zagotovila stabilnega delovanja radijskih zvez. Trenutno potekajo preiskave, ali je šlo za sistemsko napako, zunanji poseg ali druge tehnične dejavnike.

V Grčiji je danes dopoldne prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi tehnične okvare na radijskih frekvencah grškega centra za kontrolo zračnega prometa (FIR Atene). Težava, ki se je začela ob 9. uri zjutraj, je povzročila popolno zaustavitev vzletov z vseh grških letališč po 10. uri in 25 minuti. Zaradi nezmožnosti vzpostavitve varne komunikacije z letali so oblasti omejile promet, kar je povzročilo odpovedi in zamude več deset poletov, medtem ko je bilo letališče v Solunu popolnoma zaprto. Po navedbah predsednika sindikata kontrolorjev letenja so radijske povezave odpovedale, kar onemogoča varno vodenje letal v grškem zračnem prostoru. Zaradi okvare so nastale velike gneče na letališčih, kjer potniki že več ur čakajo na informacije o svojih letih. Grška uprava za civilno letalstvo je pojasnila, da trenutno lahko varno oskrbijo le približno 35 letal na uro, kar je bistveno manj od običajne zmogljivosti. Omejitve veljajo tako za prihode kot odhode, prizadeti pa so tudi preleti čez grško ozemlje, ki meji na zračne prostore Italije, Malte, Egipta, Cipra, Albanije, Severne Makedonije, Bolgarije in Turčije. Strokovne službe napako še vedno preiskujejo, medtem ko se letalski prevozniki spopadajo z logističnimi težavami pri preusmerjanju poletov.

Črnogorska agencija za civilno letalstvo (ACV) je pred prihajajočimi prazniki napovedala poostren nadzor nad uporabo brezpilotnih letalnikov, saj pričakuje njihovo povečano uporabo. Agencija je javnost opozorila, da so leti nad množicami ljudi brez posebnega dovoljenja strogo prepovedani, prav tako pa je potreben poseben previdnostni ukrep v bližini letališč oziroma v nadzorovanih območjih letenja, kjer je obvezno odobrenje nadzorne službe AMC Črna gora. Kršiteljem predpisov grozijo visoke denarne kazni, ki znašajo od 500 do 2.000 evrov, obenem pa črnogorski kazenski zakonik predvideva sankcije za nepooblaščeno fotografiranje in objavo posnetkov. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti zračnega prometa bo agencija izvajala v tesnem sodelovanju s policijo, medtem ko vprašanja varovanja zasebnosti in osebnih podatkov ostajajo v pristojnosti drugih državnih institucij. Poleg splošnega nadzora je ACV z občino Tivat že podpisala sporazum o sodelovanju pri preprečevanju nezakonite uporabe dronov.

Evropska investicijska banka (EIB) in delegacija Evropske unije v Podgorici sta naznanili finančni paket v višini 175 milijonov evrov, namenjen rekonstrukciji 39 kilometrov dolgega odseka železniške proge med Barom in Golubovci. Projekt je ključni del železniškega koridorja 4 v razširjenem jedrnem omrežju TEN-T, ki povezuje Beograd z Luko Bar ter s tem Črno goro in Zahodni Balkan s Srednjo Evropo. Finančna konstrukcija vključuje 63 milijonov evrov posojila EIB Global in 112,6 milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske komisije v okviru investicijskega okvira za Zahodni Balkan. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 230,8 milijona evrov, pri čemer bosta preostanek zagotovila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) s posojilom v višini 50 milijonov evrov ter vlada Črne gore s 5,2 milijona evrov. Posodobitev infrastrukture bo po navedbah črnogorskega ministrstva za finance znatno povečala hitrost, zanesljivost in varnost železniškega prometa. Pričakuje se, da bo prenovljena proga omogočila prevoz 1,3 milijona potnikov in 1,85 milijona ton tovora letno. Poleg krepitve regionalne povezanosti bo investicija prispevala k zeleni tranziciji države s preusmeritvijo prometa s cest na železnice, kar bo povečalo odpornost infrastrukture na podnebne spremembe. Gre za eno najpomembnejših investicij EU v črnogorsko prometno omrežje, ki potrjuje strateško zavezanost povezovanju regije z evropskimi trgi.

Predsednik Vučić je med obiskom del na hitri cesti Požarevac - Veliko Gradište - Golubac, imenovani "Dunavski koridor", napovedal, da bo celotna trasa, projektirana za hitrost 100 km/h, končana do novembra 2026. Prav tako je napovedal ustanovitev posebnega sklada za spodbujanje vrnitve ljudi iz tujine.

Poslanec SD in predsednik občinskega sveta Bara, Branislav Nenezić, je sporočil, da je ministrica za promet Maja Vukićević potrdila, da ministrstvo ne načrtuje izgradnje nove železniške proge skozi Bjeliše, temveč samo rekonstrukcijo obstoječe trase. Nenezić je pozval ministra Radunovića, naj opusti načrte glede tega odseka v prostorskem načrtu Bara in upošteva pozive več kot 4000 občanov.

Ruska pošta je potrdila začasno prekinitev zemeljske dostave pošiljk v Slovenijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo in Estonijo. Razlogi za prekinitev še niso znani.