APDEJT.si

V Argentini potekajo protesti in pravni postopki v zvezi z odločitvijo vlade, da zmanjša število invalidskih pokojnin. Pred Nacionalno agencijo za invalidnost (ANDIS) se vsako jutro zberejo ljudje, ki protestirajo zaradi odvzetih pokojnin. Vzporedno poteka tudi sodni postopek. Vlada naj bi do konca leta ukinila 500.000 pokojnin. Zaradi odpuščanj v ANDIS in domnevno goljufivih revizij je napovedana tudi novinarska konferenca in radijska oddaja.

Glede na poročanje Washington Posta naj bi ameriški načrt za povojno Gazo vključeval izgon celotnega prebivalstva, vsakemu Gazijanu pa bi izplačali 5.000 dolarjev. Cilj naj bi bil preoblikovati Gazo v turistično središče in uresničiti Trumpove sanje o »Rivieri na Bližnjem vzhodu«. Poleg tega naj bi ZDA ustavile izdajo vizumov Palestincem.

V Avstriji se je avgusta 2025 brezposelnost povečala za 4,2 odstotka, kar je povečalo stopnjo brezposelnosti na 7,0 odstotkov. Na Štajerskem se je brezposelnost povečala za 7,6 odstotka, pri čemer so posebej prizadete ženske. Na Dunaju se je brezposelnost povečala za 3,5 odstotka. V Nemčiji je število brezposelnih preseglo tri milijone, kar je prvič po več kot desetih letih.

Članki pokrivajo različne teme. Ilfoglio.it poroča, da epidemija avtizma ne obstaja in zavrača povezave z različnimi toksini in teorijami zarote. Iltempo.it poroča o francoskem novinarju, ki je zaprt v Alžiriji in se počuti izoliranega. Liberoquotidiano.it opisuje težave Irene Pivetti, nekdanje predsednice italijanske poslanske zbornice, ki je zaradi finančnih težav delala kot čistilka, ter o znanstveni študiji 92-letne italijanske atletinje Emme Mazzenga. Eldiario.es predstavlja brata in sestro Milei v Argentini in njun vzpon na oblast. Liberoquotidiano.it pa poroča o političnem nervozi v Italiji po govoru Giorgie Meloni na srečanju v Riminiju.

Španska inflacija je avgusta ostala nespremenjena pri 2,7 %, enako kot julija, predvsem zaradi cen goriv. Temeljna inflacija se je povečala za desetinko in dosegla 2,4 %. Kljub prizadevanjem za znižanje cen goriv, te še vedno vplivajo na splošno raven inflacije v Španiji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Nemški Delivery Hero, lastnik Glova, je izrazil dvom o nadaljnjem poslovanju podjetja v Španiji. Razlog so visoke globe, ki jih je Glovo prejel zaradi svojega poslovnega modela, ki temelji na samozaposlenih dostavljalcih. Socialna varnost od Glova zahteva 450 milijonov evrov v sankcijah in prispevkih, nemška multinacionalka pa ocenjuje, da bi lahko kazni dosegle 860 milijonov evrov. Sodišče je zavrnilo tožbo podjetja Just Eat proti Glovu zaradi lažnih samozaposlenih.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Renfe je umaknil vse vlake Talgo, ki so vozili na relaciji Madrid-Barcelona, kar je povzročilo popolno ukinitev nizkocenovnih storitev Avlo na tej progi. Podjetje se je odločilo, da bo namesto vlakov Avlo uvedlo konvencionalne vlake AVE.

Evropska komisija je uradno predstavila predlog za odpravo večine carin na blago iz Združenih držav Amerike, s ciljem pospešiti trgovinski dogovor, ki bi retroaktivno znižal ameriške carine na uvoz avtomobilov iz Evropske unije na 15 % od 1. avgusta.

Španija je prvič v zgodovini dosegla cilj NATO, da za obrambo nameni 2 % svojega BDP, kar je cilj, dogovorjen leta 2014. Kljub temu Španija še vedno zaostaja za drugimi članicami pri naložbah v obrambo, čeprav porabi več od povprečja za orožje. Medtem pa NATO ugotavlja, da bo le malo držav doseglo novi cilj izdatkov za obrambo, ki znaša 3,5 % BDP do leta 2025, kljub splošnemu pritisku na povečanje vojaških izdatkov zaradi geopolitičnih napetosti.

NATO je potrdil, da bodo vse države članice letos dosegle cilj 2 % BDP za obrambo. Junija so voditelji zveze NATO sprejeli novo zavezo o povečanju izdatkov za organizacijo na 5 % BDP v naslednjem desetletju. Španija bo cilj 2% dosegla leta 2025.

Donald Trump je nadaljeval s svojimi napadi na Federal Reserve (Fed), pri čemer si je prizadeval za večji nadzor nad ameriško centralno banko. Lisa Cook, prva temnopolta ženska v upravnem odboru Fed, je napovedala, da ne bo odstopila s položaja, s čimer se je uprla Trumpovim pritiskom. Trumpov odnos do Fed vzbuja sume o njegovi želji po političnem vplivanju na neodvisno institucijo.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med predvolilno kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem, zaradi česar ga je varnostna služba morala umakniti. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra. Medtem so v švicarskem mestu Lausanne že drugo noč izbruhnili nemiri po smrti kongovskega najstnika, desničarskega politika pa naj bi napadli.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Beneški filmski festival, znan tudi kot Mostra, si prizadeva za povrnitev svoje nekdanje slave in zmanjšanje odvisnosti od hollywoodskih studiev. 82. izdaja festivala, ki se bo odvijala od 27. avgusta do 6. septembra, se bo po besedah umetniškega direktorja Alberta Barbere osredotočila na realistični kino. Festival, ustanovljen leta 1932, velja za najstarejši filmski festival na svetu in je pomemben tako za zgodovino filma kot tudi za Italijo.

Večina francoskih državljanov podpira razpis novih parlamentarnih in predsedniških volitev, če bo manjšinska vlada premierja Françoisa Bayrouja padla. Ankete javnega mnenja kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado, opozicijske stranke pa napovedujejo glasovanje o zaupnici, kar bi lahko povzročilo novo krizo v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. Dve tretjini vprašanih si želita tudi odstop predsednika Emmanuela Macrona.

Gospodarska rast držav OECD se je v drugem četrtletju leta 2025 pospešila na 0,4 %, kar je dvakrat več kot v prvem četrtletju, ko je znašala 0,2 %. Kljub temu pa trgovinska vojna med državami povečuje razlike. OECD se vrača v obdobje stabilne rasti, vendar obstajajo zaskrbljujoči dejavniki, ki bi lahko vplivali na prihodnji razvoj.

Španski kmetje in živinorejci so od vlade zahtevali kompenzacijo za izgube, ki so nastale zaradi trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Predstavniki več kot dvajsetih kmetijskih organizacij so se sestali z ministroma za gospodarstvo, Carlosom Cuerpom, in kmetijstvo, Luisom Planasom, ki sta predlagala pomoč pri internacionalizaciji. Alfonso Pecoraro Scanio pa je kritiziral razpravo o nepomembnosti EU.

Ryanair bo zmanjšal število letov v Španiji za skoraj milijon sedežev zaradi povišanja letaliških pristojbin, ki ga je napovedal upravljavec letališč Aena. Letalska družba meni, da je 6,5-odstotno povečanje pristojbin za prihodnje leto neupravičeno in škodljivo, kar bo najbolj prizadelo regionalna letališča.