APDEJT.si

XVIII. podelitev nagrad Gaudí, ki jih podeljuje Akademija katalonske kinematografije, bo 8. februarja 2026 prvič potekala v Gran Teatre del Liceu v Barceloni. Ta prestižni dogodek, posvečen katalonskemu filmu, bo gostil znameniti avditorij na Rambli.

Tom Lehrer, vplivni glasbeni satirik in matematik, je umrl v starosti 97 let. Lehrer je zaslovel v 50. in 60. letih s svojo duhovito satiro na račun ameriške družbe, ki je pogosto vključevala črni humor in se dotikala političnih in družbenih tem, kot je hladna vojna. Po obdobju slave se je umaknil v akademsko sfero.

Pred muzejem MNAC se je zbralo okoli petdeset podpornikov neodvisnosti, ki so protestirali proti prihodu aragonskih tehnikov, ki preučujejo premestitev slik iz Sijene. Lluís Llach je premestitev označil kot "izkoriščanje" in "katalonofobijo". Predsednik Generalitata Salvador Illa je predsedniku Aragonije Jorgeju Azcónu očital, da Cataluña ni rešila slike, in ga pozval, naj prizna, da je MNAC slike ohranil, sicer jih ne bi bilo.

Tom Lehrer, ameriški matematik, pianist in satirični pevec, je umrl v starosti 97 let. Postal je znan po svojem ciničnem humorju in šaljivih rimah, ki jih je uporabljal v pesmih o temah, kot sta jedrska energija in onesnaževanje. Njegove pesmi so bile znane po duhovitih satirah na aktualne politične in družbene teme ter črnem humorju.

V svetu umetnosti so nedavno odmevali različni dogodki. V Franciji je obiskovalec v muzeju Centre Pompidou-Metz uničil umetniško delo Maurizia Cattelana "Komédia", banano, prilepljeno na steno, ki je bila vredna 120.000 evrov. Medtem pa je muzej v Nantesu odprl obsežno razstavo del japonskega slikarja Hokusaija, ki predstavlja tako znana kot nova dela. V Španiji je bil ponovno odprt Museo de Cáceres z novo razstavo 31 doslej neizpostavljenih predmetov v obnovljeni Casa de los Caballos. Na Iberskem polotoku je odmevala tudi novica, da priznani prejemniki nagrad 'Ojo Crítico' zahtevajo ohranitev programa na Radio Nacional, saj ga nameravajo umakniti iz dnevnega sporeda.

Elektronski glasbenik Grabu (Arnau Grabolosa) iz Santa Pau je izdal svoj novi EP "Pulse", ki prinaša glasbo za "elektroniko ob sončnem zahodu", kot ga je opisal elnacional.cat. Po drugi strani pa Andrea González, kulturna menedžerka, pianistka in predsednica Mladih glasbenikov Španije, nagrajena na mednarodni ravni, poudarja svojo vlogo kot "most med kulturami", kot poroča abc.es. Njena kariera jo je vodila po svetovnih odrih, s čimer je poudarila pomen povezovanja različnih kulturnih okolij.

Aragon je s telefaksom ponovno zahteval dokumentacijo o Sijenskih slikah, ki se nahajajo v MNAC. Muzej je nato poslali zahtevano dokumentacijo sodišču in dovolili odvzem vzorca slik, s čimer so se odzvali na sodno odločbo Vrhovnega sodišča glede vrnitve slik v prvotno lokacijo. MNAC je zanikal, da bi oviral delo aragonskih tehnikov in napovedal, da bo sodniku predložil lastna poročila.

Španski minister za kulturo Ernest Urtasun je potrdil, da je treba sodbo o vrnitvi slik iz Sijene izpolniti in da je zdaj na MNAC (Nacionalnem muzeju umetnosti Katalonije), da ugotovi, na kakšen način bo to storjeno. S tem je Urtasun odgovoril na kritike glede izvršitve sodbe, ki jo je izrazil predsednik Aragonije Jorge Azcón, in poudaril, da je sodba jasna.

VIII. izdaja Festivala glasbe v gorah v kraju Riaño (León) je privabila več kot 9.000 obiskovalcev, ki so uživali v koncertih Ariel Rot in Café Quijano. Medtem ko je intimni koncert Luz Casal v Vilar de la Duquessa v Cardoni zbral več kot 600 ljudi in zapolnil celoten avditorij, kar je bila zadnja priložnost za oboževalce, da jo v živo slišijo v Španiji to leto.

Vrhunci glasbenega festivala Jazzaldia v San Sebastiánu so vključevali nastop katalonskega tria Sidonie, ki je s svojim pop in indie zvokom ter humorjem navdušil občinstvo na plaži Zurriola. Festival je zaznamovala glasbena raznolikost in mladostniško navdušenje. Hkrati pa so legendarni The Beach Boys na premierski obali v Španiji obudili magijo surf glasbe in večnega poletja, kljub nedavnemu slovesu njihovega vodje Briana Wilsona.

Bayreuthsko slavje je otvorila izjemno duhovita in satirična uprizoritev Wagnerjevih 'Mojstrov pevcev Nürnberških'. Predstava, ki jo je dirigiral Daniele Gatti, je z modernim prijemom, ki spominja na glasbeni spektakel in tekmovanje za pesem Evrovizije, posodobila to klasično opero. Ta uprizoritev pretvori Wagnerjevo delo, ki naj bi ga Adolf Hitler videl kot odraz svoje ideologije o plemenitemu narodu proti domnevni judovski zaroti, v komično ekstravaganco, označeno z elementi »ulične zabave«.

V Córdobi se poslavljamo od dolgoletnega ateljeja Filigrana, ki ga je vodil Manuel Ruiz 'Queco'. Njegov prostor je bil svetišče za številne glasbenike, kot so Mairena, Camarón in Paco de Lucía. Po drugi strani pa Carlos Santana ponovno prihaja v Barcelono, da bi s svojo glasbo navdušil občinstvo v času poletnega oddiha.

Španski režiser Alejandro Amenábar bo svoj novi film 'El Cautivo' premierno predstavil v Cannesu 12. septembra, sledila bo kinematografska distribucija. Hkrati je srbski horor 'Karmadona', ki ga je napisal scenarist 'Srpskega filma', prav tako našel svoje mesto na 50. filmskem festivalu v Cannesu, kar nakazuje na rast srbske kinematografije na mednarodni ravni.

Dva avtorja sta predstavila svoja literarna dela in razmišljanja. Eden je izrazil svoje mnenje o zbirki kratkih zgodb 'Mil cretins' Quima Monzója, ki je izšla leta 2007 in obeležuje skoraj dvajsetletnico. Drugi avtor pa se je poglobil v lik Ernsta Jüngerja, nemškega pisatelja in vojaka, ki je pustil pomemben pečat v zgodovini 20. stoletja, in poudaril njegove intelektualne in vojaške prispevke.

Ob stoletnici rojstva priznane španske pisateljice Ana Marije Matute so ponovno izšle njene knjige, med njimi tudi njena prva zbirka kratke proze z doslej neobjavljenim gradivom. Dogodki poudarjajo njeno neizčrpno domišljijo in edinstven slog, ki še vedno navdušuje nove bralce. Posebno pozornost je pritegnil podatek, da roman 'Demonios familiares' ni bil nikoli dokončan, zadnja beseda na pisalnem stroju pa je bila 'Mada'. Pisateljica, ki je bila tesno povezana s svetom otroštva, bi praznovala sto let.

Katalonski jezik se bo ponovno poučeval na Univerzi za tuje študije v Pekingu. Predsednik Salvador Illa je napovedal, da bodo tečaji katalonskega jezika ponovno na voljo od drugega semestra študijskega leta 2025-2026, in sicer na podlagi sporazuma med Inštitutom Ramon Llull in omenjeno kitajsko univerzo. Ta poteza pomeni ponovno oživitev študija katalonskega jezika na Kitajskem kot univerzitetne discipline.

V Firencah so odprli razstavo "Kraji in besede Enrica Berlinguerja", ki obeležuje 40 let od njegove smrti in 50 let od njegovega zadnjega obiska v mestu, osredotoča se na njegovo politično zapuščino in boj proti vojnam. Medtem ko se v Italiji poklanjajo Berlinguerju, je v Galiciji potekalo praznovanje Dneva Galicije, kjer so se dotaknili vprašanj korupcije, migrantov in večjezične identitete. V Italiji se poleg rusofobije, ki se je začela z umikom Dostojevskega, pojavlja tudi preganjanje ruskih umetnikov, kar naj bi izviralo iz imperialističnih nagibov, povezanih z Ukrajino.

Aragonski tehniki so prispeli v Nacionalni muzej umetnosti Katalonije (MNAC) v Barceloni, da bi se pripravili na odvoz slik iz samostana Sijena. Tehnikov, ki naj bi slike vrnili v samostan v Huesci, so začeli prispel v ponedeljek, 28. julija, ob 10. uri. Ta poteza sledi napovedi, ki jo je dala aragonska ministrica za izobraževanje, kulturo in šport.

Umetnica Amy Sherald, znana po portretu Michelle Obama, je odpovedala svojo razstavo v Narodni portretni galeriji Smithsonian v Washingtonu. Odločitev je sprejela, potem ko naj bi izvedela, da bi njeno delo, ki upodablja transspolno osebo kot Kip svobode, morda odstranili, da bi se izognili provokaciji predsednika Trumpa. Galerija naj bi od umetnice zahtevala umik omenjene slike.

Avtorica María Dueñas je v podcastu suplementa ABRIL izrazila svoje nezadovoljstvo nad t.i. 'rešitelji domovine' v literaturi, ki po njenem mnenju vsiljujejo svoja mnenja o tem, kaj je kakovostno delo in kaj ne. Dueñas je nedavno objavila svoj novi roman z naslovom 'Por si un día volvemos', ki bralca popelje v Alžir ob prelomu 20. stoletja. V pogovoru z Inés Martín Rodrigo in Álexom Sàlmonom je spregovorila o svojem delu in o svoji dosedanji plodni pisateljski poti.