APDEJT.si

Francoska jedrska elektrarna Gravelines je bila popolnoma zaustavljena zaradi množične invazije meduz. Upravljavec EDF je poudaril, da dogodek ni predstavljal nevarnosti za varnost obrata, zaposlenih ali okolja in da je bila prisotnost meduz nepričakovana.

Italija je poostrila kazni za metanje smeti iz avtomobilov, pri čemer globe za prekrškarje, vključno s tujimi turisti, lahko dosežejo do 18.000 evrov. Metanje robčkov ali cigaretnih ogorkov je lahko kaznovano z več kot 1000 evri. V naravnih rezervatih so predvidene še strožje kazni.

V Italiji so zaostrili kazni za metanje smeti iz avtomobila. Kršiteljem grozijo globe do 18.000 evrov, v primeru onesnaževanja narave na območjih ohranjanja narave pa celo do sedem let zaporne kazni.

Italijanske oblasti so izrazile sum, da je bil požar na Vezuvu, ki so ga gasilci in vojska gasili, podtaknjen. Zaradi požara so vse pohodniške poti na vulkan blizu Neaplja zaprte za turiste.

Živalski vrt v Leipzigu je usmrtil tri novorojene mladiče sibirskega tigra (Amoortijgers), ker mati ni skrbela zanje. S tem so se izognili trpljenju in smrti zaradi lakote.

Veliki koralni greben v Avstraliji je doživel najobsežnejše bledenje doslej, kar je posledica izjemno visokih temperatur oceanov. Strokovnjaki opozarjajo, da je ta naravni zaklad v slabem stanju, saj so temperature povzročile "nivoje toplotnega stresa brez primere". Poročilo avstralske vlade opozarja na ranljivost ekosistema zaradi podnebnih sprememb, greben pa je bil dodatno oslabljen zaradi tropskih ciklonov.

Mallorca se sooča s hudim pomanjkanjem vode, zaradi česar je občina v priljubljenem turističnem kraju prekinila oskrbo z vodo za tri dni v tednu. Suša vse bolj prizadeva španski otok, kjer se razmere zaostrujejo.

Živalski vrt v Nürnbergu je šest trupel pavijanov brez glav uporabil za hranjenje plenilcev. Glave so bile namenjene znanstvenim raziskavam. Aktivisti za zaščito živali nadaljujejo s protesti in zahtevajo ustavitev vzreje pavijanov.

Živalski vrt v Aalborgu na Danskem je pritegnil pozornost s prošnjo za donacije hišnih ljubljenčkov kot hrano za plenilce. Poudarili so, da je to pomembno za naravno vedenje živali in njihovo dobro počutje.

Po usmrtitvi dvanajstih pavijanov v živalskem vrtu v Nürnbergu so nekatere od njih uporabili za krmo plenilskim živalim. Živalski vrt naj bi pavijanom odrezal glave.

V notranjosti španskega otoka Mallorca, predvsem v regiji Pla de Mallorca, se soočajo z akutnim pomanjkanjem vode. Več občin naj bi razglasili za območje, ki potrebuje nujno pomoč, oskrbo pa naj bi zagotovili s cisternami. Razmere so kritične.

Podledeniško jezero na Grenlandiji se je izpraznilo, pri tem pa je prebilo površino ledene plošče, kar je ustvarilo 85 metrov globok krater. Nenadoma se je izlilo 90 milijonov kubičnih metrov vode, kar je enako devetim uram pretoka Niagarskih slapov. Satelitske posnetke so razkrile tudi nepričakovano poplavo na ledeniku Harder na severu Grenlandije, kjer je staljena voda, ujeta pod ledeno kapo, izbruhnila na površino. Ta odkritja postavljajo pod vprašaj trenutne podnebne modele.

Več kot polovica (52 %) tal v Evropi in sredozemskem območju je bila v začetku julija prizadeta zaradi suše, kar predstavlja rekord za to obdobje, kaže analiza najnovejših podatkov Evropskega observatorija za sušo (EDO), ki jo je izvedla agencija AFP. Gre za doslej nevideno sušo in vročinski val v začetku julija v omenjenih regijah.

V avstrijskem okrožju Landeck in švicarskem kantonu Valais se nadaljuje polemika glede odstrela volkov po napadih na drobnico. Na Tirolskem je bila izdana že 16. odredba za odstrel volka v letošnjem letu, potem ko je volk v Naudersu napadel ovce. V Valaisu pa je volk blizu koče Topalihütte v začetku julija ubil ali ranil 54 ovc, zaradi česar je bila odobrena možnost odstrela.

V Švici se mesto Bern pripravlja na morebitno naraščanje vodostaja reke Aar. Gasilci v prestolnici so preventivno namestili zaščitne pregrade v več okrožjih, ki naj bi bila ogrožena zaradi dvigovanja gladine reke. Prebivalcem odsvetujejo približevanje bregovom.

Belgijski glasbeni festivali so se zaključili ob močnih padavinah, ki so prizorišča spremenile v blatne luže. Kljub dežju so obiskovalci uživali v nastopih, med drugim Rilèsa in Davida Guette. V Belgiji se je zaključil tudi festival Les Gens d’Ere, ki je kljub nekaj dežja prinesel dobro vzdušje. Medtem pa se v naturističnem parku v Soyu poletje nadaljuje od aprila do novembra, kjer pa nudizem med plesom odsvetujejo. Hkrati pa članek na standblog.org izpostavlja prizadevanja za zmanjšanje okoljskega odtisa z opustitvijo letalskih potovanj in spremembo prehrane.

Število smrtnih žrtev gozdnih požarov v Turčiji je naraslo na najmanj 17 v zadnjem mesecu. Požari so se razširili na več regij zaradi rekordnih vročinskih valov in močnih vetrov. Uradniki so opozorili, da Turčijo čaka "zelo tvegan teden" glede gozdnih požarov, saj so ti povzročili škodo na domovih v jugovzhodni Evropi in na Balkanu. Gasilci so se borili z ognjem v treh turških provincah, v Grčiji in blizu turističnega letovišča v Albaniji.

Tropska noževka, znana tudi kot noževka paradižnika, se vse bolj širi in povzroča pomisleke v švicarskem in južnonemškem kmetijstvu. Gosenice te škodljive žuželke lahko povzročijo znatne izgube pridelkov, saj uničujejo več kot sto vrst koristnih rastlin. Papiljoni lahko v poletnih mesecih preletijo tudi do 1000 kilometrov, kar omogoča njihovo hitro širjenje proti severu, kjer že povzročajo škodo na območjih južne Nemčije.

Najmanjša kača na svetu, za katero so dolgo mislili, da je izumrla, je bila po 20 letih iskanja ponovno odkrita na Karibih. Umestniki so v začetku marca 2025 pod kamnom našli primerek Barbadoske tankoščutke. Vrsta je bila že dalj časa smatrana za izumrlo, a so znanstveniki vztrajno nadaljevali z iskanjem.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.