APDEJT.si

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Afganistanski zunanji minister Amir Khan Muttaqi je prispel v New Delhi na šestdnevni obisk. Med obiskom se bo sestal z indijskim zunanjim ministrom S Jaishankarjem in svetovalcem za nacionalno varnost Ajitom Dovalom. Glavna tema pogovorov bo krepitev gospodarskih vezi in regionalna varnost. Obisk je prvi obisk visokega predstavnika talibanskega režima v Indiji po prevzemu oblasti leta 2021, ki traja pet ali šest dni.

V Nigeriji je prva dama, senatorka Oluremi Tinubu, uradno sprožila nacionalno kampanjo cepljenja proti ošpicam in rdečkam. Kampanja naj bi zaščitila milijone otrok pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Minister za izobraževanje je opozoril na sankcije za tiste, ki bi sabotirali kampanjo. Ooni (tradicionalni vladar) je dejal, da je rdečke zamenjal za nagrado, sultan pa je pozval k promociji kampanje, ne k uporabi sile.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki ga podpira ZDA. Evropski voditelji so pozdravili prekinitev ognja in pozvali k takojšnji humanitarni pomoči ter trajnim mirovnim prizadevanjem. Dogovor, ki so ga posredovale ZDA, Katar, Turčija in Egipt, predvideva izmenjavo talcev in zapornikov ter postopen umik izraelskih vojakov iz Gaze.

Talibanske oblasti v Afganistanu so potrdile, da so uvedle omejitve na vsebine na nekaterih platformah družbenih medijev, kar je potrdil tudi nadzornik NetBlocks. Omejitve so bile uvedene kmalu po izpadu interneta v državi, kar nakazuje na poskus nadzora informacij in komunikacije.

Premier Narendra Modi je odprl zadnjo fazo linije 3 podzemne železnice v Mumbaju, ki povezuje južni in osrednji del Mumbaja, vključno s povezavo do letališč. Projekt je stal približno 12.200 milijonov rupij. Ob tem je premier pozval državljane, naj podpirajo domače izdelke ('Swadeshi') in indijske delavce. Prav tako je bila predstavljena aplikacija 'Mumbai One', prva integrirana aplikacija za mobilnost, ki povezuje 11 javnih transportnih sistemov.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslal čestitke ob rojstnem dnevu in pohvalil rusko vodstvo pri gradnji novega multipolarnega sveta. Ponovno je zatrdil, da se bo zavezništvo med državama v prihodnje zagotovo okrepilo.

Svet Združenih narodov za človekove pravice je odobril preiskavo o resnih kršitvah človekovih pravic v Afganistanu, pri čemer je poudarek na porastu zaskrbljenosti zaradi ukrepov talibanov, ki so usmerjeni proti ženskam in dekletom. Preiskava, ki jo podpira Evropska unija, bo zbirala in ohranjala dokaze o mednarodnih zločinih, kar bi lahko omogočilo kazenske preiskave domnevnih kršitev, ki jih izvajajo tako talibani kot tuje sile. Cilj preiskave je vzpostaviti neodvisen mehanizem za preiskovanje kršitev in zagotoviti odgovornost.

Talibani so odločno zavrnili nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nakazoval možnost, da bi ZDA "prevzele nazaj" letalsko bazo Bagram v Afganistanu. Poudarili so, da je Afganistan suverena država in da ne bodo dovolili vrnitve ameriških sil v to ključno letalsko oporišče, ki so jo ZDA zapustile pred štirimi leti.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

Sanae Takaichi, 64-letna konservativka in nekdanja bobnarka heavy metal skupine, je bila izbrana za voditeljico vladajoče stranke na Japonskem in je na dobri poti, da postane prva ženska premierka države. V drugem krogu glasovanja je premagala svojega nasprotnika Shinjiro Koizumija. Izbira Takaichijeve naj bi presenetila investitorje.

Sanae Takaichi je bila izvoljena za voditeljico Liberalno demokratske stranke (LDP), kar naj bi ji omogočilo, da postane prva premierka Japonske. Izvolitev Takaichi, ki jo opisujejo kot nacionalistko in občudovalko Margaret Thatcher, nakazuje na morebiten nacionalistični obrat v japonski politiki. Njena izvolitev prihaja v občutljivem trenutku za vladajočo stranko.

Pakistan je Združenim državam Amerike ponudil gradnjo in upravljanje pristanišča v Pasniju na Arabskem morju. Svetovalci pakistanskega načelnika generalštaba, generala Asima Munirja, so se obrnili na ameriške uradnike s predlogom, ki vključuje dostop do pakistanskih zalog kritičnih mineralov. Cilj je omogočiti ameriškim investitorjem gradnjo in upravljanje terminala, kar bi Washingtonu zagotovilo strateško prisotnost v regiji.

Odbor Varnostnega sveta ZN je začasno odpravil prepoved potovanja ministru za zunanje zadeve afganistanskih talibanov, kar mu bo omogočilo obisk Indije med 9. in 16. oktobrom. S tem se bo zgodil prvi obisk ministra talibanske vlade v Indiji.

Po vsem svetu so potekali protesti proti Izraelu zaradi prestrezanja flotilje, ki je prevažala pomoč za Gazo. Protesti so potekali v Evropi, Avstraliji in drugod, udeleženci pa so pozivali k sankcijam proti Izraelu. V Sydneyju so protestniki načrtovali pohod na operno hišo, dva moška iz Massachusettsa, Adnaan in Tor Stumo, pa sta napovedala gladovno stavko v znak protesta proti izraelski blokadi Gaze.

Po izraelskem napadu na Globalno flotiljo Sumud so izbruhnili protesti v Južni Afriki, kjer so potekali predvsem v zdravstvenih ustanovah. V Italiji so sindikati napovedali splošno stavko, študentski protesti pa so zajeli večja univerzitetna središča. Protesti so potekali tudi v Karačiju, kjer so zahtevali izpust aktivistov flotilje in pozivali k nacionalnim protestom.

Kljub pozivom k odpovedi, so propalestinski protesti potekali v različnih mestih. V Glasgowu so protestirali proti izraelski zaustavitvi flotilje Global Sumud, v Sydneyju pa je bil načrtovan protest ob obletnici vojne v Gazi. V Haagu so aretirali več kot 200 ljudi med protestom na glavni železniški postaji. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je izrazila razočaranje, da so protesti potekali po napadu v Manchestru, in pozvala k odpovedi protesta Palestine Action v Londonu.

Potniki Flotilje Sumud, ki so jih odpeljali v Izrael, se soočajo z deportacijo. Italijanski sindikati so napovedali blokade v odgovor na izraelsko prestrezanje flotilje. V Karačiju je civilna družba protestirala proti pridržanju pakistanskih aktivistov na krovu Flotilje Sumud Gaza in zahtevala njihovo izpustitev. Napad na flotiljo je sprožil množične proteste.