V izraelskih napadih na Gazo ubitih najmanj 25 ljudi
Število smrtnih žrtev zaradi izraelskega obstreljevanja Gaze je naraslo na najmanj 25, ranjenih je 77 ljudi. Izraelske sile so izvajale topniške napade in streljanje na vzhodni del mesta Gaza.
Število smrtnih žrtev zaradi izraelskega obstreljevanja Gaze je naraslo na najmanj 25, ranjenih je 77 ljudi. Izraelske sile so izvajale topniške napade in streljanje na vzhodni del mesta Gaza.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.
Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.
Od začetka prekinitve ognja v Gazi 10. oktobra so izraelske sile storile 282 kršitev, pri čemer je bilo ubitih 242 civilistov, 620 pa ranjenih, je sporočil vladni medijski urad v Gazi. Po navedbah urada naj bi izraelske sile izvedle 88 streljanj, usmerjenih neposredno v civiliste, in 12 vdorov.
Hamas je obsodil odločitev Kazahstana o krepitvi odnosov z Izraelom, označil pa jo je za nesprejemljivo in jo ostro kritiziral. Hamas meni, da to dejanje predstavlja prikrivanje genocidnih dejanj, ki jih je Izrael zagrešil v Gazi. Gibanje je ponovilo poziv vsem državam, zlasti arabskim in islamskim, da prekinejo vse oblike odnosov z Izraelom.
Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.
Ministri zunanjih zadev Alžirije, Egipta in Tunizije so se sestali v Alžiriji, kjer so poudarili, da mora biti politični proces v Libiji voden in nadzorovan izključno s strani Libijcev, brez zunanjih vplivov ali posredovanj. Ministri so se strinjali, da je to ključno za doseganje trajne stabilnosti v državi.
Francoska vlada ne bo razveljavila francosko-alžirskega sporazuma o priseljevanju iz leta 1968, temveč si bo prizadevala za njegova ponovna pogajanja. Premier Sébastien Lecornu je izjavil, da se morajo pogajanja začeti čim prej, in ponovil, da nasprotuje razveljavitvi sporazuma. Zaradi pritiska skrajne desnice je Lecornu poudaril potrebo po ponovnem pregledu sporazuma med državama.
Socialist Zohran Mamdani je bil izvoljen za župana New Yorka, s čimer je Donald Trump doživel več porazov v lokalnih volitvah. Drugi demokrati so bili izvoljeni na položaje guvernerjev in v drugih večjih mestih po ZDA, kar demokrati vidijo kot velik uspeh.
Zohran Mamdani, socialist, je bil izvoljen za župana New Yorka, kar predstavlja politični potres in enega največjih triumfov za levico. Njegova izvolitev je sprožila navdušenje med italijanskimi levičarji, ki upajo na podoben uspeh v Italiji. Mamdanija primerjajo z Barackom Obamo, poudarja pa, da bo New York ostal mesto priseljencev, ki ga vodi eden izmed njih.
Donald Trump je Zohrana Mamdanija označil za 'sovražnika Judov' in pozval judovsko skupnost v New Yorku, naj ga ne voli. Mamdani, demokrat, je v tekmi za župana vodilni, njegova kandidatura pa je povzročila precej razburjenja.
Tiskovni predstavnik Bele hiše je potrdil, da bo savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman 18. novembra obiskal Washington, kjer se bo srečal s predsednikom Trumpom. Pogovori naj bi bili osredotočeni na širitev strateških in obrambnih vezi, ZDA pa si prizadevajo prepričati Savdsko Arabijo, da se pridruži Abrahamovemu sporazumu, pri čemer Savdska Arabija išče varnostna zagotovila.
Donald Trump je poskušal vplivati na izid newyorških županskih volitev. Zagrozil je, da bo omejil zvezno financiranje New Yorka, če bo Zohran Mamdani izvoljen za župana. Podprl je tudi nasprotnika demokratskega kandidata Mamdanija.
Nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump, je v intervjuju izjavil, da je premirje med Izraelom in Hamasom, ki ga je posredovala njegova administracija, stabilno. Izpostavil je, da Hamas ne bi smel predstavljati večje težave. Poleg tega je Trump potrdil, da je Hamas Izraelu vrnil truplo ameriško-izraelskega vojaka Omerja Neutre, ki je bil ugrabljen 7. oktobra.
Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je prvi uradni obisk sirskega voditelja v Rusiji po padcu nekdanjega režima. Al-Šaraa je ponovno potrdil zavezanost Sirije vsem prejšnjim sporazumom z Rusijo in obljubil krepitev političnega in vojaškega sodelovanja.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v Moskvi sprejel sirskega predsednika Ahmada aš-Šarao, ki je uradno zahteval izročitev strmoglavljenega Bašarja al Asada za sojenje. Srečanje je potekalo po koncu vojne v Siriji, medtem ko je Kremelj gostil nekdanjega džihadista aš-Šarao, da bi se pogajali o prihodnosti ruskih vojaških baz v Siriji.
Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o ustanovitvi palestinske države, ki podpira rešitev dveh držav. Palestinska oblast je pozdravila sprejetje resolucije. Izrael je odločno nasprotoval resoluciji, ki jo je podprlo 142 držav.
Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.
Maroko in Savdska Arabija sta okrepili sodelovanje v poštnem sektorju in e-trgovini s strateškima sporazumoma med Barid Al-Maghrib in Saudi Post. Sporazuma, podpisana na 28. Svetovnem poštnem kongresu v Dubaju, sta namenjena posodobitvi poštnih storitev in olajšanju logističnih izmenjav. Medtem sta Alžirija in Tunizija na sejmu IATF podpisali protokol o sodelovanju na področju tiskarstva in papirne industrije, s ciljem podpore kulturnim in kognitivnim izmenjavam med državama.
Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.
Povezane teme |
|---|
| mednarodni odnosi |
| diplomacija |
| politika |
| gospodarsko sodelovanje |
| književnost |
| kultura |
| svoboda govora |
Povezane entitete |
|---|
| Alžirija |
| Abdelmajid Tebboune |
| Emmanuel Macron |
| Francija |
| Pham Minh Chinh |
| Sifi Ghrieb |
| Vietnam |
| Afrika |
| Angola |
| Berlin |