APDEJT.si

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge uradnike zaradi obtožb o genocidu. Poleg tega je Turčija obtožila Izrael zločinov proti človeštvu v Gazi in se pridružila Južni Afriki pri obtožbi Izraela pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).

Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za Al Jazeero izrazil prepričanje, da Rusija ne bo napadla nobene države članice Nata ali Evropske unije. Poudaril je, da je Nato pripravljen na morebitno rusko agresijo, in pozval Evropsko unijo, naj pripravi mirovni načrt za Ukrajino.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge visoke uradnike zaradi domnevnega genocida in zločinov proti človečnosti. Istanbulska prokuratura je na seznam 37 osumljencev uvrstila tudi ministra za obrambo Israela Katza, ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja in načelnika generalštaba Eyal Zamirja. Turške oblasti trdijo, da je Izrael v Gazi sistematično izvajal zločine.

Turška justica je izdala 37 nalogov za aretacijo izraelskih uradnikov, vključno s premierjem Benjaminom Netanjahujem, obrambnim ministrom Israelom Katzom, ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem in načelnikom generalštaba IDF Eyalom Zamirjem. Ukrep naj bi zaostril nasprotovanje Ankari s strani Izraela. Osebam, ki jim je prepovedan vstop v Turčijo, je med drugim tudi minister skrajne desnice Ben-Gvir.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Demokratska frakcija v ameriškem predstavniškem domu je objavila dokumente iz zapuščine obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ki kažejo na stike med Elonom Muskom, Petrom Thielom in Steveom Bannonom z njim v letih pred njegovo smrtjo. Dokumenti vključujejo dnevne koledarje in potovalne dnevnike, ki razkrivajo načrtovana srečanja. Ni pa dokazov o nezakonitem ravnanju omenjenih.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil predlog zakona, ki uvaja smrtno kazen za teroriste, obsojene za umore izraelskih državljanov. Predlog je podprl minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, ki je ob tem delil sladkarije. Palestinski Hamas je zakon označil za kršitev mednarodnega prava in izraz "grdega fašističnega obraza" izraelske okupacije. Zakon mora prestati še dve obravnavi, da bi bil dokončno sprejet.

Napad z nožem na vlaku, v katerem je bilo devet ljudi huje ranjenih, je ponovno opozoril na razširjeno problematiko napadov z noži v Združenem kraljestvu.

Sodišče v Prištini je odredilo 30-dnevni pripor Ramadanu Morini, ki je osumljen vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu v Malishevu med vojno na Kosovu leta 1999. Morina je bil aretiran ob vstopu v Kosovo iz Srbije in naj bi sodeloval v masakru nad 34 Albanci v Burimu.

Vladimir Putin je Državni dumi predložil predlog zakona o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

V Istanbulu so aretirali župana okrožja in še 40 drugih oseb. Hkrati se je župan iz glavne turške opozicijske stranke pridružil vladajoči stranki AK predsednika Erdogana. V preteklem obdobju je bilo pridržanih že 15 županov.

Nekdanjega istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja preiskujejo zaradi domnevnega vohunjenja. İmamoğlu je v izjavi zanikal, da bi se spomnil Hüseyina Güna, kljub fotografiji z njim, in zavrnil obtožbe, da je Gün podpiral njegovo volilno kampanjo. Gün, ki je priznal sodelovanje v korupcijski preiskavi, je trdil, da je komuniciral tudi z ameriško obveščevalno službo.

Donald Trump je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, s čimer je presenetljivo obrnil svojo prejšnjo držo, ko je nasprotoval temu predlogu. Sprememba je prišla po tem, ko so se pojavili strahovi, da bodo morebitne objave ovirane zaradi novih preiskav Trumpove povezave z demokrati. V enem od e-mailov naj bi bilo razvidno, da je Trump 'vedel za dekleta', kar Bela hiša označuje kot demokratično blatenje.