Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Vrednosti različnih tečajev ameriškega dolarja v Argentini in Peruju so v soboto, 3. januarja 2026, ostale nespremenjene glede na zadnji delovni dan. V Argentini so finančni trgi ohranili stabilne ravni za t. i. modri dolar (dólar blue) ter finančna tečaja MEP in CCL, medtem ko v Peruju poročajo o stabilni kotaciji na nacionalnem trgu. Stabilizacija sledi obdobju visoke volatilnosti, ki je zaznamovalo zaključek preteklega leta. Latinskoameriška gospodarstva se še naprej spopadajo z vplivi ameriške valute na lokalno inflacijo in kupno moč. Podatki kažejo na konsolidacijo tečajev po burnem decembrskem dogajanju, ko je dolar v regiji beležil rekordne vrednosti. Investitorji in javnost pozorno spremljajo gibanje valute, saj razlike med uradnimi in vzporednimi tržnimi tečaji neposredno vplivajo na stroške uvoza in potrošniške cene v regiji.

Vrednost ameriškega dolarja v Argentini je v soboto, 3. januarja 2026, ostala na ravneh zadnjega delovnega dne, kar kaže na začasno stabilizacijo po turbulentnem zaključku leta. Poročila navajajo, da so tečaji za uradni dolar, neuradni modri dolar (dolar blue) ter finančna instrumenta MEP in CCL ostali nespremenjeni, kljub veliki razliki med uradnim in neformalnim trgom, ki še naprej obremenjuje argentinsko gospodarstvo. Trgovci in javnost pozorno spremljajo gibanje modrega dolarja, ki služi kot ključni kazalnik inflacijskih pričakovanj in gospodarske negotovosti v državi. Stabilnost na prvi konec tedna v letu sledi obdobju strme rasti v decembru, ko je valuta dosegala skoraj rekordne vrednosti. Čeprav so trgi med vikendom zaprti za uradno trgovanje, neformalni trg še naprej odraža razmerja med ponudbo in povpraševanjem, ki ostajajo pod pritiskom dolgotrajne devalvacije argentinskega pesa.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Ameriško podjetje Tesla je izgubilo naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitelo kitajsko podjetje BYD. Družba pod vodstvom Elona Muska je že drugo leto zapored zabeležila upad prodaje, kar analitiki pripisujejo več dejavnikom, vključno z močno mednarodno konkurenco in iztekom davčnih olajšav za kupce v Združenih državah Amerike. Pomemben vpliv na zmanjšanje povpraševanja ima tudi odpor strank do političnih stališč Elona Muska, ki so v zadnjem obdobju povzročila številne polemike. Zaradi padca prodaje avtomobilov se Tesla zdaj usmerja v nove tehnologije, predvsem v razvoj avtonomnih robotaksijev. Kljub ambicioznim načrtom na področju robotike in umetne inteligence pa podjetje izgublja tržni delež na ključnih trgih, kjer kitajski BYD dominira s širšo paleto cenovno dostopnejših modelov. Trenutne razmere na trgu odražajo širše spremembe v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s svojo agresivno strategijo in tehnološkim napredkom izpodrivajo uveljavljene zahodne znamke.

Kitajsko podjetje BYD je prevzelo naziv največjega proizvajalca električnih vozil na svetu, s čimer je s prvega mesta izrinilo ameriško družbo Tesla. Podjetje Elona Muska je zabeležilo že drugi zaporedni letni padec prodaje, kar se dogaja v obdobju splošne rasti trga električnih vozil. Do preobrata na vrhu prihaja po napovedih analitikov, ki so že ob koncu leta 2025 predvideli vzpon kitajskega giganta. Analitiki padec prodaje pri Tesli pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopajo kontroverzna politična stališča lastnika Elona Muska in njegov prevzem družbenega omrežja X. Ta dejanja naj bi povzročila odpor med kupci po celem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobička in prihodkov, se Musk vse bolj usmerja v razvoj robotike in avtonomnih robotaksijev, da bi nadomestil izgube v avtomobilskem segmentu. BYD je svojo prednost zgradil na agresivni širitvi in konkurenčnih cenah, kar mu je omogočilo prevlado na globalnem trgu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem javnem nagovoru ponudil roko sprave ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in izrazil pripravljenost na resne pogovore o sklenitvi sporazuma za boj proti trgovini z drogami. Maduro je njun nedavni telefonski pogovor opisal kot zelo prisrčen in poudaril, da je Venezuela odprta za dialog, v kolikor si Washington resnično želi sodelovanja na tem področju. Poleg varnostnih vprašanj je venezuelski voditelj izpostavil tudi gospodarske priložnosti ter dejal, da je država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v zameno za izvoz nafte. Ta nenaden premik v retoriki prihaja po obdobju izjemno zaostrenih odnosov, ki so vključevali ameriške vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo in uvedbo strogih sankcij. Madurova pripravljenost na koncesije pri vprašanju narkotikov in energetike nakazuje poskus stabilizacije razmer pod novim pritiskom Trumpove administracije. Kljub spravnim tonom pa ostaja negotovo, ali bodo Združene države Amerike sprejele te pogoje ali nadaljevale s politiko maksimalnega pritiska, ki so jo izvajale v preteklih mesecih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Tesla je izgubila položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj so njene prodajne številke v letu 2025 upadle zaradi zmanjšanja povpraševanja, ukinitve spodbud v ZDA in vse večje konkurence. Medtem ko Musk stavi na umetno inteligenco in robotaksije, BYD krepi svojo prisotnost na globalnem trgu električnih vozil.

Mehiški peso se je med 26. decembrom 2025 in 2. januarjem 2026 okrepil za 0,13 % glede na ameriški dolar, ki je teden zaključil pri 17,88 pesih za dolar. V Argentini je dolar blue začel leto stabilno, medtem ko so se finančni dolarji dražili.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.