Brazilski predsednik Lula da Silva je v svojem govoru v Združenih narodih ostro kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo politiko. Ob tem je poudaril pomen multilateralizma in opozoril na nevarnost naraščajočega fašizma ter protidemokratičnih sil po svetu. Lula je obsodil napade na suverenost, samovoljne sankcije in enostranske intervencije, ki postajajo norma. Izpostavil je, da demokracija lahko premaga avtokrate.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Moški, obtožen poskusa atentata na Donalda Trumpa na Floridi lani, je bil spoznan za krivega. New York Magazine pa je kritiziral Trumpovo Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) kot operacijo policijske države, na kar se je odzvala Kristi Noem.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Izrael se zaradi judovskega novega leta ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Gazi. Ocenjeno je bilo, da bo prevzem Gaze mesto k izraelskim stroškom vojne prispeval 7,5 milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je v posebnem uvodniku branil priznanje palestinske države, medtem ko so v Italiji potekale množične demonstracije v znak solidarnosti s Palestino in proti izraelskemu genocidu.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.

Brazilski predsednik Lula da Silva je objavil odprto pismo in v članku v New York Timesu odločno odgovoril na kritike Donalda Trumpa glede obsodbe Jairja Bolsonara. Lula je ZDA obtožil, da si prizadevajo za nekaznovanost Bolsonara z uvajanjem carin in sankcij. Poudaril je, da Brazilija ne bo sprejemala pritiskov, vendar ostaja odprta za dialog. Lula je izrazil ponos nad odločitvijo brazilskega vrhovnega sodišča in ponovil, da suverenost in demokracija Brazilije nista predmet pogajanj.

V Mehiki je novo vrhovno sodišče napovedalo novo obdobje z zavračanjem prejšnjih "neoliberalnih" sodnih praks in obljubilo, da bo branilo ustavo in pravičnost. V Argentini pa svetovalec predsednika uporablja agenta obveščevalne službe kot osebno stražo, čeprav ni vladni uradnik, kar je sprožilo zaskrbljenost glede izdatkov in zakonitosti.

Glavne mladinske organizacije v Franciji so v skupni izjavi, skupaj z lokalnimi odbori za podporo Palestini, obljubile prekinitev predavanj in mobilizacijo v znak solidarnosti z Gazo. Protesti so načrtovani v primeru aretacije Flotilje, ki poskuša dostaviti pomoč Gazi.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

V zgodnjih jutranjih urah je v Ezeizo prispelo letalo z desetimi argentinskimi državljani, ki jih je izgnalo ameriško vlado pod vodstvom Donalda Trumpa. Deportirali so jih iz Združenih držav Amerike zaradi nepravilnih dokumentov. Prihod letala je bil kaotičen, prišlo je do nepričakovanega prevoza na FBO in ponovnih srečanj.

V člankih je poudarjena vloga Združenih držav Amerike pri zatiranju političnega izražanja v arabskih državah, kar naj bi prispevalo k dogajanju v Gazi. Hkrati so v New Yorku potekali protesti, kjer so aktivisti, med njimi Palestinci in Izraelci, igrali nogomet z repliko glave Benjamina Netanjahuja pred sedežem Združenih narodov.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal zakon o embargu na orožje Izraelu in povečanje prispevka agenciji UNRWA za deset milijonov evrov. Španija je odpoklicala tudi svojo veleposlanico v Izraelu, Ano Marío Solomon Pérez, na posvetovanja v Madrid.

Predsednik Trump je nakazal možnost vojaških napadov znotraj Venezuele, medtem ko je predsednik Maduro potrdil mobilizacijo 25.000 vojakov na meji s Kolumbijo in na morskih izhodih. Maduro je pozval k deeskalaciji napetosti.

Članek na ejmagnier.com poroča o naraščajoči globalni izolaciji Izraela in vse večji obsodbi njegovih dejanj, kljub tradicionalno močnim mednarodnim zavezništvom, zlasti v ZDA. Medtem pa laizquierdadiario.com poroča, da so se pristaniški delavci v Barceloni pridružili pozivom iz Genove v podporo Globalni flotilji Sumud, pri čemer so izrazili solidarnost s Palestino in pozvali k končanju genocida.

V Italiji se študenti pridružujejo protestom pristaniških delavcev v Genovi proti blokadi Gaze, grozijo z blokado predavalnic, če bo flotilja Global Sumud ovirana. Medtem pa izraelski zgodovinar Raz Segal trdi, da je število palestinskih žrtev, ki jih je Izrael ubil od oktobra 2023, dvakrat višje od uradnih 60.000.

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.