Izrael se ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN, mednarodni odzivi na dogajanje v Gazi se nadaljevali.
Objavljeno: 22. 9. 2025 13:21
22. sep 14:06
Izrael se zaradi judovskega novega leta ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Gazi. Ocenjeno je bilo, da bo prevzem Gaze mesto k izraelskim stroškom vojne prispeval 7,5 milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je v posebnem uvodniku branil priznanje palestinske države, medtem ko so v Italiji potekale množične demonstracije v znak solidarnosti s Palestino in proti izraelskemu genocidu.
22. sep 15:02
Zaradi intenzivnega izraelskega bombardiranja sta bili v Gazi zaprti dve bolnišnici, otroška bolnišnica al-Rantisi in oftalmološka bolnišnica. Izrael je ponovno zagrozil s posredovanjem proti humanitarni flotilji, ki se bliža Gazi z namenom prebitja blokade, in hkrati ponudil, da bo sam posredoval pri dostavi pomoči, vendar je opozoril, da ne bo dovolil vplutja ladij v območje aktivnih bojev. Kanadski premier Mark Carney je ponovno izrazil podporo kanadske vlade rešitvi dveh držav in opozoril, da Izrael ne bo nikoli dovolil palestinske države. Izraelski premier Benjamin Netanjahu medtem razmišlja o prihodnosti Izraela v avtarkiji.
22. sep 15:17
V Italiji je zaradi dogajanja v Gazi potekala splošna stavka, ki je ohromila državo. Protesti so potekali v več kot 80 mestih, vključno z Milanom, Rimom, Neapljem in Firencami, blokade pa so zajele strateške točke, kot so pristanišča in železnice. Medtem se nadaljujejo kritike na račun Izraela, ki naj bi po mnenju nekaterih poskušal onemogočiti vzpostavitev palestinske države z uničevanjem Gaze, razkosanjem Zahodnega brega in priključitvijo Jeruzalema.
22. sep 10:03
Greta Thunberg je bila odstranjena z vodilnega položaja v protizraelski flotilji, ki pluje proti Gazi, zaradi notranjih sporov. Francija je priznala Palestino, kar je sprožilo polemike glede izobešanja palestinskih zastav. Uporabniki ExpressVPN pozivajo k bojkotu zaradi povezav z izraelskim milijarderjem in domnevne vpletenosti sistema Red Wolf v apartheid proti Palestincem. Število palestinskih žrtev v Gazi naj bi preseglo 65.344. Več držav je ob obletnici izraelskega genocida priznalo Palestino kot državo.
22. sep 11:43
Francoski predsednik Macron je izjavil, da je priznanje Palestine edina politična rešitev. Portugalska se je pridružila 150 državam, ki priznavajo Palestino, pričakuje pa se, da bo to storilo še več držav pred vrhom ZN 22. septembra, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Inter-lycées Île-de-France je pozval k mobilizaciji za Palestino 22. septembra.
Izrael se zaradi judovskega novega leta ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Gazi. Ocenjeno je bilo, da bo prevzem Gaze mesto k izraelskim stroškom vojne prispeval 7,5 milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je v posebnem uvodniku branil priznanje palestinske države, medtem ko so v Italiji potekale množične demonstracije v znak solidarnosti s Palestino in proti izraelskemu genocidu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Kanada je aktivno sodelovala pri kolonizaciji Palestine in je soodgovorna za izraelski genocid. Medtem ko mednarodna skupnost spodbuja palestinsko državnost, ZDA nasprotujejo priznanju Palestine. Izraelska vojska je prestregla novo flotiljo humanitarne pomoči, ki je plula proti Gazi.
Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah zasegla več kot 40 ladij flotilje Global Sumud, ki so prevažale humanitarno pomoč v Gazo, in jih prisilila v pristanek v Ašdodu. Med aretiranimi je bila tudi Greta Thunberg. V Argentini so organizacije zahtevale izpust več kot 400 aktivistov. V Italiji je potekala splošna stavka v podporo Palestini, sindikati pa napovedujejo nadaljnje akcije proti dobavi orožja Izraelu. V izraelskih bombnih napadih na Gazo je umrlo 20 ljudi. Mahmud Abbas je poudaril, da suverenost nad območjem Gaze pripada Palestini in pozval mednarodno skupnost, naj prisili Izrael k ustavitvi enostranskih ukrepov.
Belgija naj bi pri ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Izrael je začel kopensko operacijo v Gazi. Premier Netanyahu je sklical sestanek glede možnosti uveljavljanja izraelske suverenosti na delih Judeje. Izrael naj bi bombardiral Jemen in ubil vodjo Hutijev, Ahmada Ghaleba al-Rahwija, ter več ministrov.
Hamas je sporočil, da je zaradi izraelske ofenzive v Gazi izgubil stik z dvema izraelskima talcema. V Berlinu je na protestu proti genocidu v Gazi sodelovalo do 100.000 ljudi, protesti pa so potekali tudi v Düsseldorfu, Južni Afriki, Italiji in Južni Koreji. Palestinski krščanski voditelji so izjavili, da izraelska okupacija škoduje kristjanom v Palestini, ne pa Palestinska nacionalna oblast.
Papež Leo XIV. je pozval Izrael k ustavitvi "kolektivnega kaznovanja" in prisilnega razseljevanja Palestincev v Gazi ter pozval k takojšnji in trajni prekinitvi ognja. V Bruslju je proti izraelskemu genocidu v Gazi protestiralo okoli 110.000 ljudi. Britanski premier Keir Starmer se je srečal s palestinskim voditeljem Mahmudom Abbasom, medtem ko se vlada Združenega kraljestva nagiba k priznanju palestinske države. Katalonske študentske in mladinske organizacije so pozvale k ustavitvi, če bi napadli Flotiljo v Gazi.
Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.
Čeprav se konflikt dogaja v tujini, ima lahko posreden vpliv na Slovenijo glede političnih in gospodarskih odnosov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.