Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je podprl kandidaturo svojega sina Flavia za predsednika na volitvah leta 2026. Bolsonaro je v pismu izrazil prepričanje, da ne smejo dovoliti, da bi bil glas ljudstva utišan.

Venezuelce bolj kot napetosti z Združenimi državami Amerike skrbi gospodarski položaj v državi, zlasti dvig cen in vrednosti dolarja, ki vplivata na božično nakupovanje. Kljub vojaški prisotnosti ZDA v bližnjih vodah, se trgovci ne bojijo večjih posledic.

Kandidatka vladajoče stranke Libertad y Refundación (Libre, levica), Rixi Moncada, je izjavila, da je Nacionalni volilni svet (CNE) "umoril našo krhko demokracijo" z razglasitvijo Asfure za zmagovalca. Moncada je razglasitev označila za "tujo vsiljevanje".

Zaradi zaostrenih sankcij Združenih držav Amerike proti venezuelski naftni industriji se je Kuba znašla v težkem gospodarskem in energetskem položaju, kar kaže na prvo večjo posledico ameriškega pritiska na Venezuelo.

Papež Leon XIV. je pred božično mašo pozval k večji človečnosti in miru ter pozval k enodnevni ustavitvi nasilja po svetu. Vernikom je namenil sporočilo tudi na sveti večer.

Po več kot treh tednih po predsedniških volitvah v Hondurasu je volilna komisija razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral ameriški predsednik Donald Trump, za zmagovalca. ZDA so pozdravile rezultat volitev.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir 2025, je opozorila na neposredne in sistematične grožnje z izvensodnimi usmrtitvami političnim zapornikom, ki so zaprti v zaporu El Rodeo. Machado je za morebitno škodo okrivila režim Nicolása Madura.

Sol, ki je zapustila Venezuelo pred več kot 11 leti, je načrtovala vrnitev domov za božič, a bo morala svoje načrte preložiti zaradi težav s potovanji. Številni Venezuelci se soočajo s podobnimi težavami zaradi izolacije države.

V Boliviji potekajo napeti dnevi zaradi splošne stavke in protestov sindikatov proti vladnim ukrepom. Policija je brutalno zatrla proteste rudarske federacije FSTMB in drugih sektorjev proti neoliberalnemu prilagajanju vlade. Stavko je razglasila tudi osrednja delavska organizacija COB, protesti pa so odgovor na dvig cen goriva.

Argentinsko zvezno sodišče je ugodilo zahtevi za začasno odredbo in vladi Javierja Mileija naložilo izvajanje zakona o financiranju univerz, ki ga je izvršna oblast sicer razglasila, a 'suspendirala'. To pomeni najmanj 46-odstotno povečanje plač univerzitetnih delavcev za povrnitev ravni iz leta 2023 in povrnitev zneskov študentskih štipendij. Sodišče je ugodilo kolektivni pritožbi Nacionalnega meduniverzitetnega sveta in drugih subjektov ter ustavilo uradni odlok, ki je začasno ustavil zakon o financiranju univerz.

Donald Trump je odprto pozval k odstavitvi Nicolása Madura in zagrozil z nadaljnjimi ukrepi, pri tem pa omenil, da bi bilo za Madura "pametno", da odstopi. ZDA so okrepile pomorsko blokado Venezuele. Medtem pa so se pojavila razhajanja med republikanci glede morebitnega vojaškega posredovanja v Venezueli. Poročali so tudi, da Rusija evakuira družine diplomatov iz države.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Ameriška vlada, po besedah ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem, si prizadeva odstraniti venezuelskega predsednika Nicolása Madura s položaja, s čimer ZDA nadaljujejo pritisk na Madurovo vlado in podpirajo spremembo oblasti v Venezueli. Predsednik Maduro je poslal pismo voditeljem držav, v katerem opozarja pred napadi in piratstvom, ki jih sponzorirajo ZDA, saj naj bi destabilizirali ves svet.

Greto Thunberg so v Londonu aretirali med anti-izraelskim protestom. Britanska policija je aretirala švedsko aktivistko med protestom, kjer je izražala nasprotovanje Izraelu.

Venezuela je sporočila, da je Rusija ponovila svojo popolno podporo proti blokadi venezuelskih tankerjev s strani ZDA. Zunanji minister Venezuele, Yván Gil Pinto, je po telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dejal, da je Moskva obljubila pomoč proti blokadi.

Japonska je odobrila ponovno odprtje jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, ki je bila zaprta po nesreči v Fukušimi. Predvideni ponovni zagon reaktorja je sprožil proteste v obalnem mestu.

V Boliviji so se sindikati, rudarji in pridelovalci koke mobilizirali proti vladni odločitvi o ukinitvi subvencij za gorivo. Centralna delavska zveza Bolivije (COB), največji sindikat v državi, je organizirala splošno stavko in proteste po vsej državi. Ukinitev subvencij je povzročila zvišanje cen bencina za 86 % in dizla za 162 %, kar je sprožilo nezadovoljstvo med prebivalstvom in opozicijo.

Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, je ponovila, da bi moral Nicolás Maduro oditi s položaja predsednika Venezuele. Obtožila ga je, da podpira nezakonite dejavnosti z denarjem od nafte, ki po njenem mnenju širijo droge in uničujejo prihodnje generacije Američanov.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.