Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj zajeta v bliskoviti operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so bili cilji v državi podvrženi obsežnim zračnim napadom. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva sta bila Maduro in Floresova nemudoma prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na venezuelski režim. V Caracasu so prebivalci poročali o številnih eksplozijah, ki so prizadele strateško infrastrukturo, vključno z vojaškimi oporišči in komunikacijskimi centri. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, zlasti njenega naftnega sektorja, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna prehodna oblast. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji dejanje obsodili kot agresijo, se v nekaterih latinskoameriških državah in v Miamiju vrstijo praznovanja ob padcu Madurovega režima.

Argentina je po zajetju Nicolása Madura napovedala migracijske omejitve za venezuelske funkcionarje, vojaške uslužbence in poslovneže, povezane z njegovim režimom. Manuel Adorni je poudaril, da sostorilcem ne bodo dovolili vstopa v Argentino, da bi preprečili iskanje zatočišča v tujini.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v soboto, 3. januarja 2026, uspešno izvedle operacijo, v kateri so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je na nujni tiskovni konferenci razkril, da so ZDA med operacijo v prestolnici Caracas prekinile dobavo električne energije, kar je po njegovih besedah omogočilo hitro in učinkovito prijetje v popolni temi. Predsednik je poudaril, da so bile razmere med akcijo izjemno nevarne, vendar so ameriške enote cilje dosegle brez večjih zapletov. Ob potrditvi prijetja je Trump neposredno nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Obtožil ga je vpletenosti v proizvodnjo in trgovino s kokainom ter mu svetoval, naj bo po Madurovem padcu previden. Trump je še dodal, da so ZDA locirale ključne sodelavce režima in da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredne vojaške spopade.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump svetoval Gustavu Petru, naj bo previden. Trump je Petra opozoril, naj »pazi na svojo rit«.

Venezuelska skupnost v južni Floridi je množično proslavljala zajetje Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriške vojske. Praznovanja so potekala v Miamiju in Doralu, kjer so zbrani vzklikali gesla o svobodi in vihteli venezuelske zastave. Dogodki so sledili ameriškemu vojaškemu napadu, ki je odstavil Madurovo vlado.

Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih delil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v ameriškem priporu. Na posnetku je videti osebo z vklenjenimi rokami in prevezanimi očmi, kar naj bi potrjevalo Madurovo aretacijo s strani ameriških oblasti. Trump je ob objavi pojasnil okoliščine zajetja, vendar uradni viri ameriške administracije podrobnosti o operaciji še niso podali v celoti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska Washingtona na venezuelski režim. Objava sledi Trumpovim prejšnjim napovedim o možnosti vojaškega posredovanja in prikritih operacijah obveščevalne agencije CIA. Analitiki ocenjujejo, da bi takšna poteza lahko korenito spremenila geopolitično podobo Južne Amerike in povzročila nepredvidljive odzive zaveznic Venezuele, medtem ko Združene države Amerike utrjujejo svojo vlogo pri vzpostavljanju novega reda v regiji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v soboto zgodaj zjutraj sporočil, da so ameriške sile v operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške strani so operativci za izvedbo akcije povzročili popoln izpad električne energije v venezuelski prestolnici, kar je omogočilo aretacijo brez večjega odpora. Trump je ob tem izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Novica o zajetju Madura je sprožila odzive po vsej Latinski Ameriki. Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je operacijo pozdravila in poudarila, da dogodek predstavlja ponovno rojstvo upanja za Venezuelo. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen ukrep v boju proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na vprašanje suverenosti in neposredno vojaško posredovanje v tuji državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj Trumpova administracija napoveduje vzpostavitev začasne uprave do izvedbe demokratičnih procesov.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, pri čemer so se pojavile navedbe o ugrabitvi tamkajšnjega predsednika. Dogodek predstavlja najnovejši primer v dolgem nizu ameriških vojaških posredovanj in podpore različnim režimom v Latinski Ameriki. Ameriška stran je v preteklosti že večkrat uporabila svojo vojaško moč za zaščito svojih geopolitičnih interesov v tej regiji, kar je pogosto vključevalo tudi neposredno odstranitev voditeljev suverenih držav. Najnovejši napad se umešča v zgodovinski okvir več kot pol ducata vojaških intervencij, ki so jih ZDA izvedle v Latinski Ameriki od konca hladne vojne. Trenutne razmere v Venezueli sprožajo vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in stopnji ameriškega vpliva na politične procese v sosednjih državah. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so tovrstne akcije v preteklosti sprožale dolgotrajne napetosti in politične krize, ki so oblikovale sodobno podobo južnoameriške celine.

Donald Trump je po zajetju Nicolasa Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do varne tranzicije oblasti. Priznal je odgovornost za vojaške operacije v Venezueli in napovedal vstop velikih ameriških naftnih podjetij v državo, da bi »nafta tekla, kot mora«. Ta poteza je sprožila močne odzive v mednarodni skupnosti.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju izgnale. Maduro je obtožen "narkoterorizma" in "vojnih zločinov". Francoska senatorka Hélène Conway-Mouret se sprašuje, kakšne vzvode ima svet za uveljavljanje spoštovanja mednarodnega prava. ZDA so bombardirale venezuelsko prestolnico in njeno okolico, kar je privedlo do zajetja predsednika Madura in njegove žene.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Nogometni klub Wolverhampton Wanderers je v soboto, 3. januarja 2026, dosegel svojo prvo zmago v letošnji sezoni angleške Premier lige, ko je na domačem terenu s 3:0 premagal West Ham. To je bila prva zmaga kluba po 252 dneh, natančneje po 26. aprilu prejšnjega leta, s čimer so prekinili niz dvajsetih tekem brez uspeha. Kljub prepričljivemu slavju proti londonski ekipi Volkovi ostajajo na dnu prvenstvene lestvice, saj za mesti, ki zagotavljajo obstanek v ligi, zaostajajo za dvanajst točk. West Ham se po tem porazu spopada z dodatno poglobitvijo rezultatske krize. Zmagovalna predstava Wolverhamptona prihaja po dolgem obdobju rezultatske suše, ki je novembra 2025 terjala tudi menjavo na trenerskem stolčku. Čeprav so navijači na stadionu Molineux končno dočakali tri točke, ekipo čaka izjemno težko delo v boju za obstanek med elitno angleško konkurenco. Za West Ham, ki ni uspel parirati razigranim gostiteljem, poraz pomeni nadaljevanje nestanovitne forme in padec proti spodnjemu delu lestvice.

Združene države Amerike so uradno razglasile, da je nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro v priporu in bo kazensko preganjan na ameriških tleh. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva bo Maduro proces spremljal pred zveznim sodiščem, kjer se bo spopadal z dolgoletnimi obtožbami, povezanimi z mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizmom. Aretacija, ki je bila izvedena v okviru vojaške operacije, je takoj sprožila globoko diplomatsko krizo med državama ter odprla številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti. Ameriška generalna tožilka je potrdila lokacijo sodišča in poudarila, da bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja pred ameriškim pravosodjem. Postopek proti njemu so ameriški organi pripravljali več let, stopnjevanje pritiska pa se je odrazil v nedavnem zvišanju nagrade za informacije, ki bi privedle do njegovega zajetja. Trenutno stanje v Venezueli ostaja napeto, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah samega pridržanja in prihodnjih pravnih korakih.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so v New Yorku vložili uradno obtožnico proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Dogodek sledi njunemu pridržanju s strani ameriških sil v soboto, 3. januarja, ki so ga izvedli v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in Floresovo z helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, ki je nameščena v Karibskem morju, od koder bosta potovala v Združene države Amerike na sojenje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil fotografije Madura v vklenjenega v lisice in razkril podrobnosti operacije. Po besedah predsednika bodo obema sodili pred sodiščem v New Yorku zaradi več kaznivih dejanj, povezanih z njunim delovanjem v Venezueli. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so Združene države Amerike Madura že dlje časa obtoževale narkoterorizma in kršitev človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril podrobnosti o nedavnem zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki ga je primerjal s televizijsko oddajo. Trump je v izjavi za javnost dejal, da je operacijo spremljal v živo iz posebne sobe v Beli hiši, kjer so z ekipo podrobno sledili vsakemu koraku akcije. Po njegovih besedah je bil celoten potek dogodkov izjemno dramatičen in vizualno podoben filmski produkciji. Predsednik Združenih držav Amerike je poudaril, da so spremljali prav vse vidike operacije, kar mu je omogočilo neposreden vpogled v dogajanje na terenu v Venezueli. Njegovi komentarji so sprožili precej pozornosti v mednarodni javnosti, saj je uporaba izrazov, kot je 'televizijski šov', nenavadna za opis tako resne vojaško-obveščevalne operacije, ki vključuje aretacijo tujega voditelja države.