Argentina omejila vstop venezuelskim funkcionarjem po zajetju Nicolása Madura

Vladi Argentine in Ekvadorja sta v soboto napovedali uvedbo strogih migracijskih omejitev za državljane Venezuele, ki so povezani z režimom Nicolása Madura. Argentinski vodja kabineta Manuel Adorni je pojasnil, da je cilj ukrepov preprečiti vstop Madurovim sodelavcem, ki bi po njegovem zajetju poskušali poiskati zatočišče v tujini. Odločitev Argentine sledi nedavnemu prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je povzročilo val političnih sprememb v regiji. Ekvadorska vlada je podobne omejitve utemeljila z varovanjem nacionalne varnosti. Obe državi sta poudarili, da se prepoved vstopa nanaša na visoke funkcionarje, vojaške uslužbence in poslovneže, ki so podpirali prejšnjo oblast v Caracasu. S temi ukrepi želijo države Južne Amerike preprečiti nekaznovanost oseb, ki so sodelovale pri delovanju avtoritarnega režima, medtem ko se v Venezueli stopnjuje politična negotovost po odstavitvi predsednika.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se je po vojaški intervenciji Združenih držav Amerike in aretaciji predsednika Nicolása Madura odzvala z odločnim nagovorom narodu. V televizijskem nastopu je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli več postala kolonija katere koli svetovne sile, s čimer se je neposredno odzvala na ameriško odstranitev socialističnega režima. Rodríguezova, ki je po Madurovem izginotju prevzela vlogo najvišje politične avtoritete, je od Washingtona zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem ko podpredsednica vztraja pri odporu, nekateri opozicijski politiki, kot je Jose Aguilar Berrocal, trdijo, da je Maduro državo, ki je bila nekoč med najbogatejšimi, pripeljal do popolnega gospodarskega razrušenja. Operacija ameriških sil, ki jo je potrdil predsednik Donald Trump z objavo fotografij zajetega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo Jima, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Maduro je trenutno na poti v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko uradni Caracas dejanje označuje za brutalno ugrabitev in kršitev suverenosti, del venezuelske politike v dogodkih vidi priložnost za demokratične spremembe in konec dolgoletne krize. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj Rodriguezova poskuša mobilizirati preostale privržence režima proti tujemu vojaškemu posredovanju.

Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja, v okviru obsežne operacije v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah ameriških virov so Madura po zajetju nemudoma začeli pripravljati na prevoz v New York, kjer mu bodo predvidoma sodili zaradi večkratnih obtožb, povezanih z narkoterorizmom, korupcijo in kršitvami človekovih pravic. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožila mešane mednarodne odzive. Medtem ko so argentinske oblasti in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado potezo pozdravili kot začetek svobode za državo, je brazilski predsednik Lula da Silva napad ostro obsodil. Brazilski voditelj je dejanje označil za nesprejemljivo prekoračitev meja suverenosti in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja kriminalnega kartela 'Soles', ki naj bi se ukvarjal s tihotapljenjem mamil in sistemskim uničevanjem venezuelske naftne industrije. Zaradi teh obtožb je bila za njegovo zajetje že pred časom razpisana visoka denarna nagrada. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju ostaja negotovo, saj dogodek predstavlja enega največjih neposrednih vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.