V terorističnem napadu na judovsko praznovanje na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji sta dva strelca ubila najmanj 12 ljudi in ranila 29. Napad se je zgodil med dogodkom ob Hanuki, ko sta napadalca odprla ogenj v parku Archer ob 18.47 po lokalnem času. Eden od napadalcev je bil ubit, medtem ko so ranjene prepeljali v različne bolnišnice. Motiv za napad je antisemitizem.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

Avstralija je uvedla vodilni sistem sankcij proti Talibanu kot odziv na porast nasilja nad ženskami in dekleti. Kljub temu pomembnemu koraku se zdi, da se svet obrača stran od problematike v Afganistanu, kjer Taliban še naprej krši človekove pravice.

Nobelov nagrajenec za mir Ales Bialiatski je po izpustitvi iz beloruske zaporni celice v Vilni prispet na intervju za Associated Press naravnost iz zobozdravstvene ordinacije.

V strateškem mestu Uvira na vzhodu Konga vlada strah, potem ko je nadzor prevzela skupina M23, ki jo podpira Ruanda. Spopadi v regiji se stopnjujejo kljub mirovnemu sporazumu, ki ga je posredovala ameriška vlada. Po podatkih je bilo ubitih več kot 400 ljudi, 200.000 pa je razseljenih.

Po poročilih o begu sirskega predsednika Bašarja al-Asada v Moskvo, so se odprla vrata zloglasnega zapora v Siriji. Eden od zapornikov, ki je šest let preživel za rešetkami, se je vrnil domov, fizično in psihično zlomljen.

Filipinske oblasti so sporočile, da so trije filipinski ribiči bili poškodovani, ko je kitajska obalna straža streljala z vodnimi topovi na njihove čolne v spornem območju Južnega kitajskega morja, natančneje v bližini grebena Escoda.

Združene države Amerike so obtožile Ruando kršitve nedavno podpisanega mirovnega sporazuma z Demokratično republiko Kongo. Ameriški diplomat Marco Rubio je napovedal odgovor ZDA na ruandske kršitve sporazuma in obtožil Ruando, da podpihuje nestabilnost in vojno na vzhodu DR Kongo.

Iranske varnostne sile so Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohammadi in najmanj osem drugih aktivistov aretirale v Mashhadu med spominsko slovesnostjo. Norveški Nobelov odbor je aretacijo obsodil kot brutalno. Med aretacijo so jo varnostni agenti v množici vlekli do avtomobila.

Kralj Charles III. je sporočil, da bo njegovo zdravljenje raka prihodnje leto zmanjšano in preusmerjeno v preventivno fazo. Čeprav ni ozdravljen, je to označil za 'mejnik' in 'blagoslov' v svojem boju z boleznijo.

Tajski parlament je bil razpuščen, s čimer se odpira pot za nove volitve v začetku naslednjega leta. Razpustitev je izvedel premier Anutin Charnvirakul. Država je trenutno v smrtonosnih spopadih s Kambodžo.

Tyler Robinson, osumljen umora konservativnega političnega aktivista Charlieja Kirka, se je prvič osebno pojavil na predobravnavnem zaslišanju na sodišču v Utahu. Med zaslišanjem naj bi se posmehoval. Njegovi odvetniki si še naprej prizadevajo omejiti dostop medijev do primera, da bi zagotovili pošteno sojenje.

Islandija je postala peta država, ki bo bojkotirala Evrovizijo 2026 na Dunaju zaradi udeležbe Izraela. Pred tem so bojkot napovedale že Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija.

Štiri države – Irska, Španija, Nizozemska in Slovenija – so se umaknile iz Evrovizije 2026 zaradi sodelovanja Izraela. Zmagovalec Evrovizije 2024, švicarski pevec Nemo, je vrnil zmagovalno trofejo v znak protesta proti dovoljenju Izraelu za tekmovanje.

Revija Time je 'Arhitekte umetne inteligence' imenovala za osebnost leta 2025, z utemeljitvijo, da je leta 2025 potencial umetne inteligence "zagrmel v ospredje" in se ni več mogel umakniti.

Islandija se je odločila bojkotirati Pesem Evrovizije 2026 na Dunaju, s čimer se je pridružila Španiji, Irski, Sloveniji in Nizozemski. Odločitev je bila sprejeta zaradi odobritve sodelovanja Izraelu s strani Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da ne bi želel, da bi venezuelske oblasti aretirale opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, dobitnico Nobelove nagrade za mir. Machado je venezuelski režim Nicolása Madura obravnava kot begunko.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Nobelov inštitut je potrdil, da je Machado varna in da bo v Oslu, vendar je zaradi napetih razmer v Venezueli ni bilo na podelitev. Uradno je v prikritju od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Politico ostro kritiziral Evropo, rekoč, da 'propada' zaradi 'neumih' voditeljev in pretirano 'politično korektne' migracijske politike.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado je v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere. Machado se ni udeležila slovesnosti, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je Machado varna in bo v Oslu, vendar njena prisotnost ni bila mogoča. Direktor inštituta Kristian Berg Harpviken je dejal, da se Machado ni mogla udeležiti slovesnosti in da jo bo nadomestila hči.