V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je potekala maša in tiha procesija v spomin na žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala še 16 trupel, med žrtvami pa so tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodjem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala dodatnih 16 trupel, med žrtvami pa so bili tudi najstniki, stari komaj 14 in 15 let.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti lastnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Francoski par, Jacques in Jessica Moretti, je osumljen povzročitve uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih, se je zgodila v kletnih prostorih lokala približno uro po polnoči. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma namizni ognjemet na steklenicah šampanjca, ki so se preveč približale stropu. Ogenj se je izjemno hitro razširil po stropnih oblogah, ki so bile po navedbah prič izdelane iz vnetljive pene za zvočno izolacijo. Med žrtvami je veliko mladih v najstniških letih in zgodnjih dvajsetih. Oblasti zdaj preverjajo, ali je objekt izpolnjeval varnostne standarde in ali so bili uporabljeni materiali skladni s predpisi o požarni varnosti, medtem ko lastnika trdita, da sta upoštevala vse normative.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

Švicarska policija je identificirala zadnjih 16 žrtev požara v baru v Crans-Montani, ki se je zgodil na novoletno noč. S tem so identificirali vseh 116 poškodovanih v nesreči.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.