V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Avstralske reševalne službe so po več dneh intenzivnega iskanja uradno prekinile ločeni iskalni akciji za najstnikom in moškim, ki sta izginila v morju v bližini Sydneyja. Odločitev so sprejeli po tragičnem novoletnem obdobju, v katerem je na vzhodni obali Avstralije v različnih incidentih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Ena izmed akcij se je nanašala na 16-letnega fanta, ki je bil udeležen v prevrnitvi čolna pri Palm Beachu na zadnji dan leta 2024, medtem ko je druga akcija vključevala iskanje plavalca, ki so ga nazadnje videli v težavah v vodi. Prekinitev iskanja sledi incidentu, v katerem je ob prevrnitvi plovila že umrl 47-letni moški, reševalci pa kljub uporabi helikopterjev in plovil niso našli preživelih. Lokalne oblasti opozarjajo na povečano nevarnost v morju v tem času leta, saj se policija in reševalne ekipe spopadajo z enim najbolj smrtonosnih začetkov leta na avstralskih plažah v zadnjem času. Kljub prekinitvi aktivnih operacij bodo organi še naprej spremljali območje v okviru rutinskih patrulj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nizu novih objav na družbenem omrežju Truth Social zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike, pri čemer je Iranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, Venezuelo pa z dolgotrajno okupacijo. Trump je v petek zgodaj zjutraj zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, če bi Iran nasilno zatrl mirne protestnike. Hkrati je branil nedavno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, in napovedal, da bodo ZDA državo zasedle za nedoločen čas. Njegove poteze so sprožile ostre odzive celo znotraj njegove baze podpornikov MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je javno kritizirala predsednikovo usmeritev in poudarila, da volivci niso glasovali za nove tuje vojne in neskončno porabo davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Medtem so varnostni strokovnjaki opozorili, da Trump s svojimi dejanji v Latinski Ameriki povzema avtoritarno geopolitično strategijo, ki je značilna za Rusijo in Kitajsko. Poleg geopolitičnih napetosti je Trump vstop v leto 2026 zaznamoval tudi z osebnim sporom z igralcem Georgem Clooneyjem, ki se je s svojo družino preselil v Francijo.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Posebne enote ameriške vojske so po poročilih izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pridržale in odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Akcija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav v sodobnem svetovnem redu. Operacija je povzročila buren odziv v mednarodni skupnosti, saj so kritiki dejanje označili za ugrabitev, ki so jo izvedli tisti, ki vladajo brez odgovornosti. Po prvih informacijah so ameriške sile v prestolnici Venezuela delovale hitro, podrobnosti o morebitnih žrtvah med operacijo pa še niso v celoti znane. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za nelegitimen in tiranski, kar je služilo kot podlaga za tovrstno radikalno potezo.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in menedžerjema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v katastrofalnem požaru umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja, ko je bila kletna dvorana lokala polna mladih turistov, ki so praznovali prihod novega leta. Po prvih ugotovitvah so požar najverjetneje povzročile t. i. fontane oziroma kresničke, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so jih natakarji prinesli preblizu stropa. Ogenj se je bliskovito razširil po zvočni izolaciji in lesenih oblogah na stropu, kar je ujetim obiskovalcem onemogočilo varen izhod. Številni preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenzične ekipe še vedno identificirajo žrtve, med katerimi so po navedbah tujih diplomatskih predstavništev tudi državljani Francije in Italije. Oblasti obenem preverjajo, ali je objekt ustrezal varnostnim standardom glede uporabe gorljivih materialov v prostorih z visoko zmogljivostjo obiskovalcev.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Donald Trump je posvaril novo venezuelsko začasno predsednico, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala pravilno. Po ameriškem napadu v Venezueli so se pojavile prve javnomnenjske raziskave, ki kažejo na vpliv na Trumpovo priljubljenost. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'. Po poročanju New York Timesa naj bi plesi Nicolása Madura spodbudili Trumpa k ukazu za njegovo aretacijo v Caracasu.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in upravnikoma bara Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih. Vodstvo lokala sumijo povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila približno uro in pol po polnoči, ko je bil lokal poln mladih obiskovalcev, starih med 15 in 25 let. Prve ugotovitve kažejo, da so požar povzročile fontane na steklenicah šampanjca, ki so jih prinesli k mizam. Iskre naj bi vnele zvočno izolacijo na stropu, ki se je hitro razširila po kletnih prostorih. Policija preiskuje, ali je material na stropu ustrezal varnostnim predpisom glede ognjevarnosti in ali je bila uporaba pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru sploh dovoljena. Medtem ko se identifikacija žrtev nadaljuje, so številne hudo poškodovane osebe z opeklinami prepeljali v specializirane centre po vsej Evropi, vključno z enotami v Franciji, Italiji in Belgiji.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.