Trump nadaljeval s pritiskom na Venezuelo in se soočil s kritikami doma
Objavljeno: 4. 1. 2026 4:42
4. jan 13:17
Donald Trump je posvaril novo venezuelsko začasno predsednico, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala pravilno. Po ameriškem napadu v Venezueli so se pojavile prve javnomnenjske raziskave, ki kažejo na vpliv na Trumpovo priljubljenost. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'. Po poročanju New York Timesa naj bi plesi Nicolása Madura spodbudili Trumpa k ukazu za njegovo aretacijo v Caracasu.
4. jan 16:56
Donald Trump je okrepil pritisk na Venezuelo, posvaril začasno voditeljico Delcy Rodríguez pred posledicami neupoštevanja ameriških zahtev in zagrozil celo Kolumbiji. Nicolás Maduro se bo moral soočiti s sodnikom v New Yorku. Medtem so se pojavile interpretacije, da Trumpova politika do Venezuele krepi položaj ZDA kot edine svetovne velesile, s čimer naj bi poslali jasno sporočilo Rusiji in Kitajski.
4. jan 20:43
Donald Trump je izjavil, da potrebuje "red in zakon", da bi izkoristil venezuelske vire. Njegove besede in morebitni vojaški poseg v Venezueli so naleteli na kritike Marjorie Taylor Greene, ki meni, da bi morala biti prednostna notranja politika. Republikanska koalicija je bila postavljena na preizkušnjo. Trump je venezuelski začasni voditeljici Delcy Rodríguez zagrozil z visoko ceno, če ne bo izpolnjevala ciljev Washingtona.
4. jan 17:42
Marco Rubio je pojasnil, da je Trumpov komentar o "vodenju" Venezuele pomenil prizadevanja ZDA za vzpostavitev začasne vlade, ki bi bila bolj vodljiva. Trump je dejal, da bo začasni venezuelski predsednik plačal visoko ceno, če ne bo sodeloval z ZDA. Danski premier je pozval Trumpa, naj neha "grožati" Grenlandiji. Članek omenja tudi bombni napad Washingtona na Venezuelo in ugrabitev njenega predsednika, vendar je ta informacija morda napačna.
4. jan 16:21
Donald Trump je izrazil željo, da bi ameriška naftna podjetja prevzela venezuelska naftna polja, kar je sprožilo ugibanja, da je pravi motiv za ameriško posredovanje v Venezueli nadzor nad naftnimi viri, ne pa boj proti trgovini z drogami, kot je bilo uradno navedeno. Strokovnjaki opozarjajo na ekonomske, zgodovinske in podnebne izzive, ki bi lahko otežili izvedbo načrta. Republikanci so načeloma podprli Trumpovo intervencijo.
4. jan 11:49
Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad venezuelsko nafto s pomočjo ameriških naftnih podjetij. Strokovnjaki iz industrije menijo, da bo to težka naloga. Čeprav so ZDA največji proizvajalec nafte na svetu, imajo venezuelske rafinerije specifično nafto, ki jo ameriške potrebujejo.
4. jan 10:00
Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde v venezuelski energetski sektor po političnih spremembah. Prav tako je zagrozil z ukrepi, če Madurova naslednica ne bo sodelovala. Republikanci in njegovi podporniki gibanja MAGA so se večinoma postavili v bran njegovemu posredovanju v Venezueli.
4. jan 8:00
Donald Trump je bil kritiziran zaradi svojega napada na Venezuelo, ki naj bi predstavljal nevarno in nezakonito potezo. Kljub Trumpovim trditvam, da je venezuelski podpredsednik že imenovan za predsednika, strokovnjaki opozarjajo, da bo obnova venezuelske naftne industrije zahtevala desetletja in ogromne naložbe. Trumpova strategija v Venezueli odpira vprašanja o njegovih ciljih in vplivu na svetovni red.
4. jan 6:20
Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelsko nafto in da bo ZDA "vzela nazaj" venezuelsko nafto, da bi povrnila pretekle stroške. Vrhovno sodišče Venezuele je po odstranitvi Madura odredilo izvršni podpredsednici Delcy Rodriguez, da nemudoma prevzame dolžnosti vršilke dolžnosti predsednika. Ameriški novinar Erik Kirschbaum je analiziral trenutne razmere in dejal, da je bila Madurijeva odstranitev izjemno dejanje.
4. jan 3:50
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je izjavil, da bo ameriška drža odločilna za prihodnost Venezuele in da bo Trump določil pogoje po zajetju Madura. Maduro je v lanskem intervjuju spomnil na spoštljiv telefonski pogovor s Trumpom, v katerem je poudaril potrebo po resnem dialogu glede boja proti drogam in potencialnih ameriških naložbah v venezuelsko nafto. Trump se sklicuje na Monroejevo doktrino, da bi upravičil ameriški poseg v Venezuelo in nadzor nad nafto.
Donald Trump je posvaril novo venezuelsko začasno predsednico, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala pravilno. Po ameriškem napadu v Venezueli so se pojavile prve javnomnenjske raziskave, ki kažejo na vpliv na Trumpovo priljubljenost. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'. Po poročanju New York Timesa naj bi plesi Nicolása Madura spodbudili Trumpa k ukazu za njegovo aretacijo v Caracasu.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :Ameriške sile zajele Madura v Caracasu.V obsežni nočni operaciji so posebne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika in njegovo soprogo. Predsednik Trump je operacijo označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu.
17. dec. 2025 :Uvedba popolne pomorske blokade Venezuele.ZDA so odredile popolno blokado naftnih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje. Trump je takrat Madurov režim uradno označil za teroristično organizacijo.
29. nov. 2025 :Zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo.Donald Trump je razglasil zračni prostor nad Venezuelo za zaprt in opozoril vse civilne operaterje pred preleti. To je bil jasen uvod v prihajajoče vojaške operacije.
15. nov. 2025 :Madurovo opozorilo pred humanitarno katastrofo.Venezuelski predsednik je ob zaostritvi retorike opozoril, da država ne bo postala nova Gaza Južne Amerike. Ameriški senat je takrat že odobril odločilne ukrepe.
31. okt. 2025 :Zanikanje načrtov za napad kljub vojaškim pripravam.Bela hiša je uradno zanikala neposredne načrte za napad, čeprav so obveščevalna poročila že nakazovala na preučevanje vojaških možnosti za zrušitev režima.
16. okt. 2025 :Odobritev tajnih operacij agencije CIA.Trumpova administracija je pooblastila agencijo CIA za izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Namen teh aktivnosti je bil spodkopavanje Madurove oblasti in nadzor nad migracijami.
3. sep. 2025 :Napad na domnevno tihotapsko ladjo.Ameriške sile so v Karibskem morju potopile ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele. Pri tem je bilo ubitih 11 oseb, kar je Maduro označil za napad na suverenost.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Vsaka destabilizacija ali neposredna vojaška prisotnost ZDA v regiji vpliva na cene energentov, kar neposredno občutijo tudi slovenski potrošniki in gospodarstvo.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, saj lahko enostranske vojaške akcije vplivajo na mednarodnopravne standarde in varnostno dinamiko, ki posredno zadeva tudi evropske zaveznice.
Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.
Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.
Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v spremstvu obsežnega konvoja oklepnih vozil in helikopterjev prispel v prostore Urada za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so varnostni ukrepi ob njegovem prihodu izjemno poostreni, kar odraža visoko stopnjo tveganja in politične napetosti, povezane z njegovim obiskom v Združenih državah Amerike.
Obisk se dogaja v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, saj ZDA že dlje časa obtožujejo venezuelsko vodstvo vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Prisotnost Madura na sedežu protinarkotičnega urada nakazuje na morebitna uradna zaslišanja ali pogajanja, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja obe strani še nista razkrili. Dogajanje v New Yorku spremljajo številni mednarodni opazovalci, saj bi lahko morebitni pravni postopki proti Maduru močno vplivali na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo.
Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.
Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Vsaka destabilizacija ali neposredna vojaška prisotnost ZDA v regiji vpliva na cene energentov, kar neposredno občutijo tudi slovenski potrošniki in gospodarstvo.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, saj lahko enostranske vojaške akcije vplivajo na mednarodnopravne standarde in varnostno dinamiko, ki posredno zadeva tudi evropske zaveznice.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.