APDEJT.si

Mednarodni denarni sklad (IMF) je kljub trajajočim trgovinskim sporom in carinam izboljšal svoje napovedi za svetovno gospodarstvo. Organ je namreč rahlo zvišal pričakovano rast svetovnega gospodarstva, saj so obeti boljši kot v preteklosti. Novico so povzeli avstrijski mediji, vključno s krone.at, faz.net in orf.at.

Nives Ducanovic, hišni vzdrževalec iz Celovca, je objavil bankrot. Na deželnem sodišču v Celovcu so danes začeli sanacijski postopek zaradi premoženja Nivesa Ducanovica. Razlog za to je bilo neprimerno čiščenje, zaradi česar je podjetje za čiščenje končalo v insolvenci.

Podjetje Spotify je zabeležilo močne četrtletne rezultate, a je kljub temu objavilo slabši poslovni izid za prihodnje obdobje. Pričakuje se, da bo operativni dobiček znašal 485 milijonov evrov, kar je 80 milijonov evrov manj od pričakovanj, predvsem zaradi višjih davkov. Ta napoved je zasenčila sicer robustno poslovanje ponudnika storitev pretakanja glasbe.

Avstrijska poslanka v Evropskem parlamentu Eva Ernst-Disoski (Zeleni) in drugi zeleni poslanci podpirajo uvedbo sankcij EU proti Izraelu. Menijo, da so kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Gazi nesprejemljive in bi morale imeti posledice. Po drugi strani pa je Evropska komisija izključila Izrael iz programa financiranja za inovativna tehnološka podjetja in start-upe. Kritiki trdijo, da te sankcije 'prizadevajo napačne', saj so v nasprotju s ciljem spodbujanja inovacij in sodelovanja v regiji. Ti ukrepi so del širših prizadevanj EU, da prisili Izrael k spoštovanju mednarodnega prava, kar pa povzroča razkol in polemike znotraj same EU.

Farmacevtski gigant Novo Nordisk je moral ponovno znižati svojo letno napoved zaradi šibkejših poslov z zdravili za sladkorno bolezen in hujšanje, kot sta Ozempic in Wegovy, kar je povzročilo padec delnic. Maziar Mike Doustdar, 54-letni Avstrijec, rojen v Iranu, ki je v podjetju že od leta 1992, je bil potrjen za novega izvršnega direktorja, kar so poročali danski in avstrijski mediji.

Medtem ko je Deutsche Bahn v prvem polletju 2025 zabeležila 760 milijonov evrov izgube, je Mednarodni denarni sklad (IWF) zvišal napovedi za svetovno gospodarstvo. IWF je kljub carinskim sporom optimističen, saj pričakuje 3-odstotno rast globalnega gospodarstva letos in 3,1-odstotno rast leta 2026. Za Nemčijo IWF napoveduje le skromno rast, medtem ko so ZDA in Irska zabeležile močno rast, pri čemer so ZDA profitirale od znižanih carin.

Trgovinski dogovor med EU in ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je bil sklenjen, kar je sprožilo olajšanje na trgih, vendar so se pojavili tudi strahovi, da je Bruselj šel predaleč, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na unijo. Medtem ko bi lahko imeli BMW in Mercedes, ki imata lastne tovarne v ZDA, korist od dogovora, bi bile druge znamke Volkswagna, ki imajo omejene ameriške kapacitete, lahko močneje prizadete.

V papirnici Hamburger Containerboard v Pittenu v Spodnji Avstriji je prišlo do masovnega odpuščanja. Vodstvo podjetja je v torek na zboru delavcev sporočilo, da bo odpuščenih 52 od skupno 322 zaposlenih. Glavni razlog za to je zaprtje Papiermaschine 3, ki po navedbah podjetja ne more več donosno proizvajati embalažnega papirja. To pomeni, da bo delo izgubila približno šestina zaposlenih v obratu.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svoji poletni posodobitvi napovedi ponovno izračunal gospodarske obete za Nemčijo, kar kaže na minimalno rast v višini 0,1 odstotka za leto 2025. To se je zgodilo kljub prejšnjemu skepticizmu in negotovosti, ki jo je povzročila carinska politika takratnega predsednika ZDA Trumpa, ki je aprila napovedala stagnacijo nemškega gospodarstva za tekoče leto.

Strokovnjaki opozarjajo, da se prvotni pretirani optimizem glede revolucije umetne inteligence na trgu dela že umirja. Poudarjajo, da je AI sicer orodje z velikim potencialom, vendar ni stabilno. Izpostavljajo potrebo po 'AI-pismenosti' za preprečevanje 'slepega zaupanja' in opozarjajo, da podjetja pogosto najprej iščejo AI rešitve, šele nato pa zanje primerno težavo.

V zasebnem insolvenčnem postopku nekdanjega avstrijskega finančnega ministra Karla-Heinza Grasserja je bilo do zdaj prijavljenih za skoraj 34 milijonov evrov terjatev šestih upnikov. Prvi pogajalski termin, na katerem naj bi med drugim odločali o ponujenih treh odstotkih plačilne kvote, je bil preklican. Za poplačilo dolgov bodo unovčeni Grasserjeva ura, nakit in kolo.

Pričakovanja glede orodij umetne inteligence (UI) in njihove sposobnosti reševanja kompleksnih problemov v delovnem okolju se vse bolj zmanjšujejo. Uporabniki, ki poskušajo UI sisteme zadolžiti za zahtevnejše naloge, pogosto naletijo na presenečenja. Kljub impresivnim »sposobnostim«, ki jih ti sistemi kažejo, postaja jasno, da so predvsem učinkoviti kot podpora pri rutinskih opravilih, ne pa kot samostojni reševalci kompleksnih problemov.

V drugem četrtletju 2025 je Avstrija zabeležila desetodstotni padec dokončanih subvencioniranih najemniških stanovanj v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, kar kaže na krčenje trga novogradenj. Medtem bo v Linzu od 1. avgusta 2025 Linz AG zvišal cene daljinskega ogrevanja za osem odstotkov, kar bo povprečno gospodinjstvo z 70 kvadratnimi metri obremenilo s sedmimi evri dodatnih mesečnih stroškov, čeprav podjetje poudarja, da bo njihov tarif ostal najugodnejši na vzhodu države.

Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je zoper generalnega direktorja Španske jahalne šole, Alfreda Hudlerja, vložilo prijavo zaradi domnevnih nepravilnosti pri obračunavanju stroškov in službenih poti. Možna škoda, ki naj bi nastala, je ocenjena na več kot 15.000 evrov. Hudler obtožbe zanika, nadzorni svet pa jih preučuje.

Na tisoče zaposlenih avtomobilskega dobavitelja ZF je v Friedrichshafnu, Schweinfurtu in Saarbrücknu protestiralo proti nadaljnjim varčevalnim ukrepom in načrtovanemu zmanjšanju delovnih mest, saj se podjetje sooča s finančnimi težavami. Sindikat IG Metall opozarja, da je do leta 2028 ogroženih na tisoče delovnih mest.

Kljub prvotnemu sprejetju carinskega dogovora med ZDA in EU, je prihodnost le-tega še vedno negotova, saj spor glede ameriških carin na uvoz iz EU ni bil v celoti rešen. Za EU je bil dogovor kljub visoki ceni edina alternativa, saj bi bila carinska vojna z ZDA brezupna. Dogovor je bil označen kot izbira med 'slabšim' in 'še slabšim', saj je bilo ugotovljeno, da čeprav je politični pristop Donalda Trumpa napačen, to ne pomeni, da je napačen tudi ekonomsko. Vendar pa je energetski del dogovora med EU in ZDA, ki vključuje obljubo EU o nakupu za 750 milijard dolarjev nafte in plina od ZDA do konca Trumpovega drugega mandata, naletel na splošno skepso. Strokovnjaki in mediji so ga označili za »nerealističnega«, »nemogočega« in »PR-trik«, saj EU ne more neposredno kupovati energije, temveč to počnejo podjetja, ki pa takšnih količin ne potrebujejo.

Danski farmacevtski velikan Novo Nordisk je že drugič v tem letu znižal napoved rasti prodaje in dobička za leto 2025. Podjetje se namreč sooča z močno konkurenco in slabšo prodajo v ZDA, poleg tega pa ga pestijo tudi kopije zdravil, kar je povzročilo padec delnic za več kot 20 odstotkov.

Avstrijska plinska industrija poudarja nujnost hitrega razvoja obstoječe plinske infrastrukture za transport zelenega vodika. Predsednik sektorskega združenja ÖVGW, Stefan Wagenhofer, je ocenil potrebne naložbe na 3,5 milijarde evrov. Podjetja so pripravljena na integracijo zelenih plinov, kot sta biometan in vodik, da bi dosegla trajnostno energetsko prihodnost.

Analiza primerjalnega portala Verivox razkriva, da podatkovni paketi v pogodbenih mobilnih tarifah velikih nemških ponudnikov, kot so Telekom, Vodafone, O2 in 1&1, šestkrat presegajo dejansko porabo uporabnikov. Medtem ko se povprečna količina vključenih podatkov v teh tarifah povečala za 60 odstotkov v enem letu, je ta količina v povprečju petkrat višja kot v predplačniških tarifah. Mobilni operaterji tako ponujajo bistveno več podatkovnega prometa, kot ga uporabniki dejansko potrebujejo.

Avstrijski regulator E-Control je predstavil načrte, po katerih naj bi bili stroški omrežnine za oddajo električne energije iz fotovoltaičnih (PV) sistemov v omrežje od leta 2027 zelo nizki, ocenjeni v »majhno centnem območju«. To naj ne bi ogrozilo ekonomske učinkovitosti PV sistemov, kar je zagotovil tudi Alfons Haber iz E-Controla. Vladni načrti so predhodno sprožili precej kritik, med drugim so Zeleni napovedali, da se bodo »postavili po robu«. Netnina za vnos elektrike bo uvedena najprej v začetku leta 2027 in ne bo enaka kot netnina za porabo električne energije. Kljub napovedim o nizkih stroških ostaja možnost pravnih sporov v primeru sprememb cen.