APDEJT.si

Ob 80. obletnici jedrskega napada na Hirošimo, ki je zahteval okoli 140.000 življenj in povzročil dolgoročne posledice zaradi sevanja, strokovnjaki Združenih narodov analizirajo možne učinke sodobne jedrske vojne. Članki poročajo o tej analizi, ki jo izvajajo Združeni narodi na Dunaju.

Evropska komisija je potrdila, da je letalo Ursule von der Leyen med letom v Bolgarijo utrpelo motnje v signalu GPS. Sumijo, da je za motnjami odgovorna Rusija. Incident se je zgodil med približevanjem letala letališču v Bolgariji.

Severna Koreja je objavila propagandni film, ki slavi svoje vojake, ki se borijo za Rusijo v Ukrajini. Film je bil izdan tik pred srečanjem Kim Jong Una z Vladimirjem Putinom na Kitajskem, kjer bosta prisostvovala vojaški paradi. Severnokorejska državna televizija je prikazala posnetke samomorilskih taktik svojih enot, poslanih v boj proti Ukrajini. Film je dolg 20 minut.

Donald Trump je javno pozval Hamas, naj sprejme dogovor o izpustitvi talcev iz Gaze, pri čemer je to označil za "zadnje opozorilo". Poudaril je, da je Izrael sprejel njegove pogoje za celovit dogovor, ki bi vključeval prekinitev vojne v zameno za izpustitev vseh 48 talcev prvi dan premirja, s čimer bi Izrael odpovedal načrtovano operacijo. Trump je potrdil novo ameriško ponudbo in pozval Hamas k sprejetju pogojev, opozarjajoč na posledice v primeru zavrnitve.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Fico je izjavil, da želi Slovaška normalizirati odnose z Moskvo in povečati uvoz ruskega plina preko plinovoda TurkStream. Evropska komisija je poudarila, da Fico na srečanju s Putinom ne predstavlja Evropske unije. Putin je dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU, vendar pa je proti članstvu Ukrajine v Natu.

Rusija je ponovila, da so varnostna jamstva za Ukrajino nesprejemljiva in nevarna za Evropo. Hkrati je izrazila pripravljenost za delo na zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, vendar pod pogojem, da ta ostane nenuklearna, nevtralna in ne vstopi v vojaške bloke. Rusija je tudi zavrnila vsakršno tuje posredovanje v Ukrajini. Zelenski meni, da bo izid vojne v Ukrajini določil vzhodno mejo Evrope, kot primer uspešnega razvoja pa je navedel Južno Korejo.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje Zapad-2025, ki potekajo na Natovi meji. Poljska je zaradi teh vaj zaprla svojo mejo z Belorusijo v obe smeri.

Izraelska vojska je izdala nova navodila za prisilno razselitev prebivalcev več sosesk v mestu Gaza, saj načrtuje skorajšnji napad na stavbo, ki naj bi vsebovala infrastrukturo Hamasa. Prebivalce pozivajo k evakuaciji proti jugu, v Khan Yunis, ki je označen kot "humanitarno območje". Hkrati so se v Tel Avivu zbrali protestniki, ki pozivajo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pritisne za konec vojne v Gazi in zagotovi izpustitev talcev. Izraelska vojska je nad Gazo odvrgla letake z navodili za evakuacijo proti jugu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Poljski voditelji so zavrnili sugestijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor "napaka", in jih označili za "nameren ruski napad". Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izrazil upanje, da bo Washington pokazal solidarnost z Varšavo po vdoru ruskih dronov. Sikorski je tudi pozval EU, naj omeji gibanje ruskih diplomatov v schengenskem območju.

Na avtobusni postaji v vzhodnem Jeruzalemu, v četrti Ramot, se je zgodil napad s strelnim orožjem, v katerem je umrlo pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Po navedbah Hamasa naj bi bili storilci Palestinci, izraelske varnostne sile pa so ju ubile.

Kim Jong-un je v Pjongjangu vodil slovesnost v čast vojakom, ki so se borili v Ukrajini na strani Rusije, in se spomnil ubitih. 101 vojak je bilo počaščenih kot herojev. Državni mediji so poročali o srečanju Kima z visokimi častniki, ki so se vrnili iz Rusije, kar je sprožilo ugibanja o koncu severnokorejske vojaške intervencije.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Poljska je aktivirala svoja letala zaradi grožnje z napadi z droni v sosednji Ukrajini. Incident, ko so ruski droni vstopili v poljski zračni prostor, je bil prvič, da so sile NATO neposredno zadele ruska letala. NATO je potrdil, da začenja novo vojaško kampanjo v podporo Poljski.

Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.

V prestolnici Katarja, Dohi, je odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bile tarča stavbe, povezane z gibanjem Hamas. Po poročilih različnih medijev, vključno z AFP, Sabreen News in RIA Novosti, so bili slišani udari v središču mesta, vidno pa je bilo tudi dim. Reuters poroča, da naj bi Izrael izvedel napade na politično vodstvo Hamasa.

V strelskem napadu na avtobusni postaji v severnem Jeruzalemu, na križišču Ramot, so umrle najmanj štiri osebe, več kot 15 pa je bilo ranjenih. Dva napadalca sta odprla ogenj na mimoidoče, preden sta bila 'nevtralizirana' s strani varnostnih sil in civilistov. Napad se je zgodil v vzhodnem Jeruzalemu in je povzročil precejšnjo škodo.

Nemška vlada je sprejela zakon o uvedbi novega vojaškega roka, ki sprva temelji na prostovoljstvu, vendar omogoča obvezno služenje v primeru pomanjkanja vojakov. Kancelar Friedrich Merz in obrambni minister Boris Pistorius sta na tiskovni konferenci predstavila zakon, ki vključuje evidentiranje mladih moških in zdravniške preglede. Pistorius je poudaril, da je novi vojaški rok učinkovit način za preprečevanje vojn in opozoril na rusko grožnjo, medtem ko je Merz izrazil optimizem glede števila prostovoljcev. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2026, če ga potrdi Bundestag.

Evropski parlament je razpravljal o protestih v Srbiji, pri čemer je večina poslancev kritizirala vlado v Beogradu zaradi avtoritarnosti in nasilja nad protestniki. Evropska komisarka Marta Kos je izjavila, da mora Srbija premagati stagnacijo pri izvajanju reform. Evropska komisija in evropski poslanci so kritizirali Srbijo zaradi zatiranja protestov, pri čemer je komisar za širitev EU izrazil dvom o zavezanosti Srbije članstvu v EU, poslanci pa so obsodili policijsko brutalnost.

NATO-va protizračna obramba v Poljski se je izkazala za nemočno proti ruskim dronom, saj je od 19 dronov sestrelila le tri, in to z raketami, vrednimi stotisoče evrov. Pojavljajo se vprašanja o pripravljenosti NATO na tovrstne incidente, nekateri pa predlagajo, da bi države članice morale del sredstev iz programa SAFE nameniti za krepitev protizračne obrambe. Razkrita je bila slabost protizračne obrambe držav NATO.