APDEJT.si

Nato je napovedal začetek operacije "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odziv na vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske. Cilj operacije je okrepiti varnost in obrambo vzhodnega krila zavezništva. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, in vrhovni poveljnik Nata za Evropo, ameriški general Alexus G. Grynkewich, sta na tiskovni konferenci uradno naznanila začetek operacije.

Zaradi nevarnosti ruskih napadov z droni v bližnji Ukrajini je Poljska dvignila bojna letala. Tudi Romunija je ob meji z Ukrajino opazila dron.

Rusija je napovedala, da se ne bo več držala sporazuma INF, ki prepoveduje jedrske rakete kratkega in srednjega dosega na kopnem. Ta odločitev sledi izstopu ZDA iz tega sporazuma leta 2019, ki ga je napovedal takratni predsednik Donald Trump. Rusija s tem dejanjem ne spoštuje več omejitev glede nameščanja teh raket.

Avstrijska carina je leta 2024 iz prometa umaknila več kot 136.000 nevarnih izdelkov. Uspešnost pri prepoznavanju takšnih izdelkov presega 80 odstotkov.

Avstrijska carina je v letu 2024 zasegla več kot 136.000 nevarnih izdelkov, kar je posledica izboljšanih metod analize tveganja. Število prijav s strani Carinskega urada Avstrije (ZAÖ) nadzornim organom se je v primerjavi z letom 2023 več kot podvojilo. V letu 2024 so prijavili 741 sumljivih pošiljk blaga, medtem ko jih je bilo leta 2023 366.

Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ki financira vojno v Ukrajini, in poudaril potrebo po močnejši varnostni podpori. CNN je poročal, da Trump in Putin krivita Evropo za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini.

Članki obravnavajo različne teme, vključno z začetkom druge svetovne vojne, agresivno retoriko EU proti Rusiji in potencialno vojno z Rusijo. Ruski zgodovinar Vjačeslav Nikonov v svoji knjigi raziskuje, kdaj se je začela druga svetovna vojna in kdo je zanjo odgovoren. Medtem članki na tkp.at poročajo o vse bolj agresivni retoriki voditeljev EU, ki se osredotočajo na oboroževanje Ukrajine, namesto na gospodarstvo. Free21.org pa opozarja na tveganje vojne z Rusijo in razpravlja o morebitnih nemških "mirovnih silah" v Ukrajini.

Finska prestolnica Helsinki je od julija 2024 dosegla izjemen uspeh: eno leto brez smrtnih žrtev v prometu. To je doseženo z implementacijo posebnih varnostnih konceptov. Prometni strokovnjaki menijo, da bi lahko podobne ukrepe, kot so umirjanje prometa in strožje kazni, uporabili tudi v drugih mestih, na primer v Gradcu, da bi izboljšali varnost na cestah. Primerjava z nemškimi mesti kaže, da je dosežek Helsinkov izjemen.

Avstrijska Direkcija za zaščito države in obveščevalne službe (DSN) opozarja na naraščajočo nevarnost, ki jo predstavlja uporaba umetne inteligence (UI) s strani ekstremističnih skupin. Sodobni sistemi, podprti z UI, bi lahko bili uporabljeni za personalizirano propagando in radikalizacijo posameznikov. DSN načrtuje uporabo UI za boj proti tej grožnji.

V torek dopoldne je bila v gimnaziji v dunajskem okrožju Brigittenau z nožem ranjena 16-letnica. Policija je sporočila, da ni v smrtni nevarnosti.

Nemčija je napovedala dobavo dveh sistemov zračne obrambe Patriot Ukrajini iz svojih vojaških zalog. Kot nadomestilo za predane sisteme je Nemčija dosegla dogovor z Združenimi državami, ki ji bodo dobavile novejši model sistema Patriot.

V Völklingenu v Saarlandu je policist umrl, ko sta z drugim policistom peš zasledovala osumljenca ropa bencinske črpalke. Med prerivanjem je osumljenec policistu iztrgal službeno orožje in ga ustrelil. Osumljenec je bil prav tako ranjen v streljanju. Dogodek je sprožil odzive politikov, med drugim Dobrindta, ki je izrazil šokiranost in pretresenost.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje "Zapad 2025", ki potekajo v obeh državah ter v Barentsovem in Baltskem morju. Poljska in Litva sta zaskrbljeni predvsem zaradi ranljivosti koridorja Suwalki. Po incidentu z droni na Poljskem so baltske države v stanju pripravljenosti. Manevre povečujejo strah pred morebitno eskalacijo in kažejo, da Belorusija postaja operativna baza za rusko vojsko.

Po izraelskem napadu na Katar je Izrael obljubil, da bo udaril na sovražnike kjerkoli. Združeni arabski emirati so prepovedali sodelovanje izraelskim obrambnim podjetjem na letalskem mitingu v Dubaju, pri čemer so kot razlog navedli 'varnostne pomisleke'. Premier Združenega kraljestva je obsodil bombardiranje Hamasa v Katarju.

Predsednik Trump je izrazil nezadovoljstvo zaradi izraelskega napada na uradnike Hamasa v Dohi in dejal, da to ne prispeva k ciljem Izraela ali Amerike. Mediji poročajo, da napad škoduje ugledu Trumpa na mednarodnem prizorišču.

Izraelska vojska je zaostrila obroč okoli mesta Gaza in začela ofenzivo. V izraelskem bombardiranju je bila prizadeta hiša sosedov fotografa Basharja Taleba. Civilna obramba je poročala o 48 smrtih zaradi izraelskih napadov in streljanj.

Konservativni aktivist in podpornik Donalda Trumpa, Charlie Kirk, je bil ustreljen in ubit med govorom na shodu v Utahu. Donald Trump je objavil video sporočilo, v katerem se poklanja Kirku in za njegovo smrt obtožuje "radikalno levo politično nasilje". Incident je sprožil številne odzive, vključno z obsodbami s strani hollywoodskih zvezd in opravičilom predsednika MSNBC zaradi komentarjev političnega analitika Matthewa Dowda. Jimmy Kimmel je pozval k ustavitvi "jeznega obtoževanja", Trump pa je pozval podpornike, naj molijo za Kirka. Kirkova žena Erika je objavila psalm o pomoči v težavah nekaj ur pred njegovo smrtjo. Ustrelitev se je zgodila med Kirkovim odgovarjanjem na vprašanje o nasilju s strelnim orožjem. Osumljenec je bil prijet, Trump pa je obljubil, da bo obravnaval nasilje s strelnim orožjem.

Na Bécsi útu v Budimpešti je prišlo do hude prometne nesreče, ki je ohromila javni promet. V trčenju je enemu od vozil odpadlo kolo. Dodatno oviro v prometu je povzročila nesreča na avtocesti M1, kjer je promet potekal le po enem pasu v vsako smer.

V nesreči turističnega avtobusa, ki se je vračal iz Niagarskih slapov v New York, je umrlo pet ljudi, več deset je bilo poškodovanih. V avtobusu je bilo 54 ljudi, večinoma azijskega porekla, vključno s turisti iz Indije, Kitajske in Filipinov. Policija domneva, da je voznik izgubil nadzor nad vozilom in ga prekomerno popravljal, preden se je avtobus prevrnil.

Iran je sporočil, da je dosegel pomemben korak v sporu z Združenimi narodi glede jedrskega programa. Po pogovorih v Kairu je bil dosežen dogovor z IAEA o "modalitetah ravnanja v novi situaciji". Rafael Grossi, vodja IAEA, je dogovor označil za "pomemben korak".