APDEJT.si

Uzbekistan in kitajsko podjetje China Energy International Group sta podpisala tri sporazume za razvoj obnovljive energije. Ti vključujejo izgradnjo vetrne elektrarne z močjo 500 MW v regiji Buxara ter baterijskega sistema za shranjevanje energije z močjo 100 MW v Taškentu. Ta partnerstva krepijo sodelovanje med državama na področju trajnostne energetike.

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je v drugem četrtletju zabeležil 36,3-odstotni upad dobička, ki je znašal 2,29 milijarde evrov. K temu so prispevali predvsem nižje prodaje znamk Porsche in Audi ter visoki stroški zaradi carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi teh dejavnikov je podjetje že znižalo svoja letna finančna pričakovanja, operativno donosnost sedaj ocenjuje na 4 % namesto prej napovedanih 5,5 %.

Azerbajdžan je med armensko okupacijo nezakonito izkoristil več kot 50 svojih mineralnih nahajališč, kar je povzročilo okoljske kršitve. Po navedbah namestnika ministra je bilo v tem obdobju neregulirano in okoljsko uničujoče izkoriščanih 52 od 167 azerbajdžanskih mineralnih nahajališč. Te dejavnosti so pustile znake škodljivega posega v naravne vire države.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je podpisal odlok o spremembah statuta Sklada za hipoteke in kreditna jamstva Republike Azerbajdžan, s čimer se povečuje njegov temeljni kapital. Ta poteza naj bi okrepila finančne zmožnosti sklada pri podpori stanovanjskih in kreditnih programov v državi.

Tehnološki velikan Intel je zaradi optimizacije poslovanja ukinil načrte za gradnjo novih obratov v Nemčiji in na Poljskem. Generalni direktor Pat Gelsinger je ob tem na četrtletnem poročilu napovedal, da bo do konca leta odpuščenih 24.000 zaposlenih. Podjetje se namerava v prihodnje izogibati gradnji zmogljivosti "vnaprej", ne da bi imelo zagotovljene kupce za prihodnje zmogljivosti.

V Azerbajdžanu se soočajo z družbeno zaskrbljenostjo zaradi tradicionalno zakoreninjenih porok med bratranci in sestričnami, ki naj bi ogrožale genetski sklad. Hkrati pa se povečuje število umetnih ločitev, katerih glavni motiv naj bi bil povezan z nakupom nepremičnin, kar odvrača pozornost od dejanskih družinskih problemov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil začetek proizvodnje lastnih sistemov proti dronom in napovedal naložbo v višini 6 milijard dolarjev v ta namen. Poleg tega je poudaril, da Ukrajina potrebuje 25 milijard dolarjev letno za proizvodnjo različnih vrst dronov, raket in elektronskih bojnih naprav. Te izjave predsednika Zelenskega so bile podane v pogovoru z novinarji.

Pod postajo metroja «İçərişəhər» v Bakuju bo zgrajeno podzemno parkirišče. Podjetje «Yüksel Proje» iz Turčije že izvaja projektiranje parkirišča. Podrobnosti o sodelovanju s podjetjem «Bakı Metropoliteni» niso bile objavljene.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil potencialno pogodbo v vrednosti med 10 in 30 milijard dolarjev za prodajo ukrajinskih dronov Združenim državam Amerike. Med obiskom proizvajalca prestrezniških dronov je izrazil cilj dnevne uporabe vsaj 1000 tovrstnih enot, s čimer je poudaril pomen te tehnologije za obrambo ukrajinskih mest in vasi.

Gradnja avtoceste Toğanalı-Kəlbəcər-İstisu, ki jo nadzorujejo glede na navodila predsednika Azerbajdžanske republike Ilhama Alijeva, hitro napreduje. Ta ključni infrastrukturni projekt, ki je del širših razvojnih načrtov za gospodarski regiji Gorski Karabah in Vzhodni Zangezur, je zdaj 85-odstotno dokončan. Celotna dolžina načrtovane poti znaša 82 kilometrov.

Cene nafte iz Azerbajdžana so zabeležile rast, kar nakazuje na povečano povpraševanje ali stabilizacijo trga. Ta dvig vrednosti azerbajdžanske nafte je pomemben pokazatelj za energetski sektor regije in širše mednarodne energetske trge. Povečana vrednost lahko pozitivno vpliva na gospodarstvo Azerbajdžana.

Na svetovnih trgih je cena zlata zabeležila padec. Na blagovni borzi COMEX v New Yorku se je avgustovska terminska cena za trojsko unčo zlata znižala za 0,35% na 3.361,6 USD. Drug vir navaja, da je zlato na svetovnem trgu pojeftinilo za več kot 14 dolarjev, njegova cena pa je dosegla 3.416,8 dolarja. Medtem se je cena srebra zvišala za 0,01 dolar na 39,23 dolarja.

Azerbajdžanska centralna banka je objavila najnovejše devizne tečaje, ki kažejo na depreciacijo turške lire in evra v primerjavi z manatom. Ameriški dolar je ostal nespremenjen, medtem ko sta se vrednost ruske rubeljske in evrske valute znižali. Podobno so v Kirgizistanu tečaji ameriškega dolarja, ruskega rublja in kazahstanskega tengeja zabeležili padec glede na som. Nasprotno, uradni tečaji evra in kitajskega juana so se zvišali, kot je razvidno iz podatkov narodne banke Kirgizistana in menjalnic v Biškeku.

V prvi polovici leta 2025 so azerbajdžanske banke zabeležile 37,4 milijona manatov (22,1 milijona USD) nižji čisti dobiček v primerjavi s prejšnjim letom, kar je predstavljalo 6,1-odstotni upad. Kljub temu se je široka denarna ponudba (agregat M3) julija 2025 povečala na 48,468 milijarde manatov, medtem ko so zbirke neživljenjskih zavarovanj v istem obdobju narasle za 7,6 odstotka na 177,57 milijona manatov (104,7 milijona USD).

Ameriški dolar je v Azerbajdžanu obdržal svojo vrednost glede na manat, medtem ko sta evro in kitajski juan v Kirgizistanu zabeležila rast. Ruski rubelj in kazahstanski tenge so v Kirgizistanu nadaljevali depreciacijo, v Kazahstanu pa je tenge oslabel, saj je dolar v Astani dosegel 547 tenge.

Ime ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je pojavilo v dokumentih, povezanih s primerom finančnika Jeffreyja Epsteina. Kljub različnim izzivom, vključno z uvedbo uvoznih carin in zadevo Epstein, Trumpov javnomnenjski rating ostaja stabilen, kot poroča Wall Street Journal.

Rusija je izrazila spoštovanje do odločitve Azerbajdžana in Armenije, da začneta neposredne pogovore brez posredovanja Moskve. Hkrati pa Rusija izraža zaskrbljenost zaradi zmanjšanja trgovine z Armenijo in si prizadeva za normalizacijo razmer. Armenija pod vodstvom premierja Nikol Pašinjana naj sicer ne bi načrtovala izstopa iz Evroazijske ekonomske unije (EAEU), ki jo vodi Rusija, kljub njenim prizadevanjem za članstvo v EU.

V prvi polovici leta 2025 je Azerbajdžan privabil 2,003 milijarde manatov (približno 1,18 milijarde USD) tujih naložb v osnovna sredstva, kar predstavlja 30,7-odstotno rast ali 470,7 milijona manatov več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ključni poudarek je na trikratnem povečanju naložb v ne-naftni sektor. Kljub temu so skupne naložbe iz vseh virov nekoliko upadle, predvsem zaradi padca v naftni in plinski industriji.

Azerbajdžan je z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) vzpostavil temelje za širše gospodarsko partnerstvo. V okviru pogajanj so bile obravnavane ključne makroekonomske kazalnike, napovedi gospodarskega razvoja, strategije diverzifikacije gospodarstva ter tekoče reforme v državi. Pogovori so nakazali na poglobitev sodelovanja med Azerbajdžanom in mednarodno finančno institucijo.

Družba "Gazprom Armenija" je začasno prekinila dobavo plina v Armenijo. Vzrok za prekinitev dobav so nujna vzdrževalna dela na odseku plinovoda "Severni Kavkaz - Zakavkazje" na območju Gruzije. Prekinitev dobav se je začela 24. julija.