APDEJT.si

Strateške devizne rezerve Azerbajdžana so presegle 77 milijard dolarjev in so dosegle rekordno visoko raven, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Pred tem je bila ponudba valute na azerbajdžanskem deviznem trgu večja od povpraševanja v prvi polovici leta, tako v gotovinskem kot negotovinskem segmentu.

Centralna banka Azerbajdžana je objavila tečajne liste za 23. julij 2025, kjer je tečaj ameriškega dolarja ostal stabilen pri 1,7000 manata. Turška lira je oslabela na 0,0420 manata, 100 ruskih rubljev pa na 2,1634 manata, medtem ko je evro ojačal na 1,9949 manata. Hkrati so strateške devizne rezerve Azerbajdžana zrasle za 9,4 % in dosegle rekordnih 77,7 milijarde ameriških dolarjev. Tudi Nacionalna banka Kirgizistana je objavila tečajne liste za 23. julij, kjer je som oslabel proti evru, rublju in juanu, medtem ko je dolar ostal stabilen.

Centralna banka Azerbajdžana (AMB) je po enem letu prvič znižala ključno obrestno mero. Obrestna mera je bila znižana za 0,25 odstotne točke, in sicer s 7,25 % na 7 %. Hkrati sta se znižali tudi spodnja in zgornja meja obrestnega koridorja, in sicer na 6 % oziroma 8 %. Odločitev naj bi vplivala tudi na kreditne obrestne mere v državi.

Cena azerbajdžanske nafte se je znižala. Cena za barel azerbajdžanske lahke nafte Azeri Light je padla za 0,55 dolarja oziroma 0,64 odstotka, kar je najnižja cena od 10. februarja 2022. Podobno se je znižala tudi cena lažje nafte BTC FOB Ceyhan, ki je padla za 0,69 dolarja oziroma 0,81 odstotka.

Cena azerbajdžanske nafte znamke Azeri Light je padla za 1,84 ameriškega dolarja oziroma 2,58 odstotka in se ustalila pri 69,39 dolarja za sod. To znižanje je sledilo prejšnjemu zvišanju cen nafte Brent. Cena azerbajdžanske nafte je tako padla pod mejo 70 dolarjev za sod.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil, da je bil dosežen "morda največji" trgovinski dogovor z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na uvoz. Vzajemni 15-odstotni tarifni sporazum je imel vpliv na trge, kot so poročali Facty ICTV.

Mesto Baku je uradno začelo fazo načrtovanja za izgradnjo novih postaj podzemne železnice, kar predstavlja pomemben korak v širitvi mestne prometne infrastrukture. Za načrtovanje in oblikovanje je bila dodeljena pogodba v vrednosti skoraj 36 milijonov manatov na novo registriranemu podjetju.

Ameriški predsednik Donald Trump je kljub preteklim napetostim izrazil podporo poslovanju Ilona Muska ter izjavil, da mu želi prosvetljajočega poslovanja. Trump je prav tako podpisal ukaz za boj proti brezdomstvu in kriminalu na ulicah ter zakona, ki drastično zmanjšujeta financiranje mednarodnih medijskih hiš (9 milijard dolarjev) in ameriških javnih radiodifuznih postaj, kot sta NPR in PBS, ter zmanjšujeta tuje pomoči.

V prvi polovici leta 2025 sta Azerbajdžan in Uzbekistan zabeležila izjemno rast zunanjega trgovinskega prometa. Azerbajdžan je s pomočjo krepitve gospodarskega sodelovanja z ZAE skoraj podvojil trgovinski promet, predvsem v nevoilnih sektorjih, kar poudarja nove priložnosti za dvostranske naložbe. Medtem je Uzbekistan kljub naraščajočemu trgovinskemu primanjkljaju prav tako dosegel pomembno širitev izvoza in uvoza, kar odraža močno gospodarsko aktivnost sredi spreminjajočih se globalnih trgov.

Kitajski avtomobilski trg je junija doživel izjemno rast, saj je bilo prodanih 2,084 milijona vozil, kar predstavlja 18,1-odstotno medletno povečanje. Več kot polovica vseh prodanih vozil so bila električna vozila. Hkrati je Hyundai Motor Group v prvih petih mesecih leta 2025 zabeležil skoraj 90-odstotni padec izvoza električnih vozil iz Južne Koreje v ZDA, saj se podjetje osredotoča na povečanje lokalne proizvodnje v ZDA.

Turčija je pridobila 2,4 milijarde evrov tujega financiranja za projekt železniške proge Kars-Igdir-Aralik-Dilucu, ki bo povezala Turčijo z avtonomno republiko Nahčivan v Azerbajdžanu. Sredstva je zagotovila skupina posojilodajalcev, ki jo vodi japonska banka MUFG, potrdilo pa je turško ministrstvo za finance in zakladništvo. Projekt je ključen za neposredno železniško povezavo med Turčijo in Nahčivanom.

Državni sklad za socialno zaščito, ki deluje pod okriljem azerbajdžanskega ministrstva za delo in socialno varstvo prebivalstva, je zaključil julijsko izplačilo pokojnin po vsej državi. Izplačila so se začela 11. julija v Bakuju, Sumgajitu, regiji Abšeron in avtonomni republiki Nahičevan.

V prvi polovici leta 2025 je Azerbajdžan zabeležil znatne proračunske presežke, saj so prihodki presegli odhodke za več kot 4,7 milijarde manatov. Državni dolg se je znižal na 19,9 % BDP. Velik del proračunskih prihodkov (62 %) je bil prispevek davčnih organov iz nedenarnega sektorja. Poleg tega so bila v prvem polletju za obnovo ozemelj, osvobojenih izpod okupacije, namenjena znatna sredstva, ki presegajo 1,5 milijarde manatov. FAVBET je v istem obdobju v Ukrajini plačal 4,37 milijarde UAH davkov.

Azerbajdžan in Kenija sta sklenila pomemben memorandum o soglasju (MoS) na področju energetskega sodelovanja. Podrobnosti sporazuma niso bile navedene, vendar gre za ključen korak k okrepitvi vezi med državama na energetskem področju.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je izdal odlok o dodelitvi 2,1 milijona manatov (azerbajdžanske valute) za obnovo avtoceste Hacıqabul-Bəhrəmtəpə-Mincivan (10 km)-Sabirabad v regiji Sabirabad. Ta cesta povezuje 15 naselij, v katerih živi 61.000 ljudi.

Generalni sekretar Azerbajdžanskega mednarodnega združenja cestnih prevoznikov (ABADA), Kenan Gurbanov, je izjavil, da bi odprtje koridorja Zangezur lahko bistveno zmanjšalo stroške tovornega prometa in povečalo privlačnost regijske trgovinske poti. To bi Azerbajdžanu omogočilo znižanje stroškov prevoza blaga.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Aliyev je poudaril, da je neodvisnost azerbajdžanskega tiska ključnega pomena za razvoj družbe in da je nacionalni tisk prispeval k uresničitvi najvišjih teženj naroda. Medtem je predsednik Gruzije poudaril prijateljske odnose z Azerbajdžanom.

Evropska unija naj bi bila pripravljena sprejeti neugoden trgovinski dogovor z ZDA, preden se izteče rok 1. avgusta, so napovedali viri Bloomberga. Medtem so cene nafte ostale v minusu zaradi strahu, da bodo trgovinski spori, vključno s tistimi med ZDA in EU, oslabili globalno gospodarsko aktivnost.

Cene zlata so na svetovnih blagovnih borzah padle. V New Yorku je na borzi COMEX avgustovska terminska cena unče zlata (31,1 grama) upadla za 0,39 % oziroma 3.400,5 ameriških dolarjev. Prav tako je cena unče zlata padla za 6,9 dolarja na 3.399,5 dolarja, medtem ko je srebro padlo za 0,27 dolarja na 39,07 dolarja.

Cena 1 barela azerbajdžanske nafte znamke "Azeri Light" se je znižala za 0,95 ameriškega dolarja oziroma za 1,32 % in sedaj znaša 71,23 ameriških dolarjev. To pomeni padec cene nafte pod mejo 72 dolarjev. Najnižja cena za "Azeri Light" je bila zabeležena 21. aprila 2020, ko je znašala 15,81 ameriških dolarjev, medtem ko je najvišja cena dosegla vrhunec leta 2008.