APDEJT.si

V prvi polovici leta 2025 je Azerbajdžan zabeležil padec izvoza bombaža, medtem ko se je uvoz bombaža povečal za 10,8 %. Izvoz sadja in zelenjave se je povečal za 25 %, uvoz avtomobilov pa je močno narasel zaradi povpraševanja po hibridnih vozilih in padca cen električnih vozil. Trgovina z Argentino je doživela znatno rast, saj se je skupni promet povečal za 18,5 %. Izvoz nafte v Romunijo se je podvojil, izvoz nafte v Nemčijo pa se je prav tako povečal. Predstavniki Azerbajdžana in Gruzije so se sestali, da bi razpravljali o strateškem partnerstvu in dvostranskih odnosih, pri čemer je azerbajdžanski zunanji minister poudaril potrebo, da Armenija spremeni svojo ustavo in umakne ozemeljske zahteve do Azerbajdžana za dosego miru, ter predlagal razpustitev skupine OVSE Minsk.

Na več računih družbenih omrežij so bili razširjeni lažni komentarji v imenu notranjega ministra Azerbajdžanske republike, ki so se nanašali na izjave predsednika Azerbajdžanske republike. Agencija za razvoj medijev Azerbajdžanske republike je potrdila, da so objave neresnične, saj so bile razširjene brez soglasja ministra.

Azerbajdžanski zunanji minister Jeyhun Bayramov je izjavil, da mora Armenija spremeniti svojo ustavo in umakniti ozemeljske zahteve do Azerbajdžana, da bi dosegla dokončen mir. Za to bi bil potreben referendum v Armeniji. Poleg tega je Bayramov poudaril nujnost razpustitve Minske skupine OVSE. Minister Bayramov se je v Gruziji srečal tudi s predsednikom gruzijskega parlamenta Shalvo Papuashvilijem, s katerim sta razpravljala o strateškem partnerstvu med državama.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je izdal odlok o dodelitvi 2,1 milijona manatov (azerbajdžanske valute) za obnovo avtoceste Hacıqabul-Bəhrəmtəpə-Mincivan (10 km)-Sabirabad v regiji Sabirabad. Ta cesta povezuje 15 naselij, v katerih živi 61.000 ljudi.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in turški zunanji minister Hakan Fidan sta se pogovarjala o najnovejših razmerah v regiji. Medtem je Aragči za Fox News izjavil, da Iran ne more opustiti programa bogatenja urana, kljub temu, da so mediji poročali o začasni prekinitvi, kar naj bi potrdil tudi Aragči sam. V Teheranu pa so zaradi vročine razglasili enodnevni praznik, kar je vplivalo na delovanje vladnih uradov, bank in šol.

Iran je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Združenimi državami Amerike glede iranskega jedrskega programa, pod pogojem, da Washington pristopi k pogovorom na podlagi enakopravnosti. Ameriška administracija, vključno z Belo hišo, je potrdila svojo pripravljenost na dialog z Iranom, če bo to potrebno. Hkrati pa je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump na družbenem omrežju Truth Social zagrozil z novimi udarci na iranske jedrske objekte. Iran je prav tako potrdil nadaljevanje sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) in ne izključuje vrnitve inšpektorjev v državo.

Medtem ko je predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev ob 150. obletnici nacionalnega tiska odlikoval nekatere medijske predstavnike, je več kot 20 novinarjev ta dan preživelo v zaporu. Jubilej je bil sicer v državi široko obeležen.

Ameriška tiskovna agencija Politico je poročala, da je Bela hiša izključila The Wall Street Journal iz predsedniškega press pula za potovanje v Škotsko, kar je potrdila tiskovna predstavnica Caroline Leavitt. Ta odločitev je bila sprejeta zaradi, kot so navedli, "lažnega in obrekovalnega ravnanja" WSJ, ki je bilo verjetno povezano s člankom o pismu Trumpa Epsteinovi. CNN je dodal, da je bil WSJ kaznovan zaradi omenjenega članka.

Predsednik Republike Azerbajdžan, Ilham Aliyev, je na svojih družbenih omrežjih objavil objavo ob 22. juliju, nacionalnemu dnevu tiska. S tem je obeležil ta pomemben dan za medije v državi.

Od 20. julija so v Evropski uniji prenehale delovati kartice UnionPay, ki jih je izdal Roselhozbank, ne da bi bile navedene podrobnejše informacije o razlogih za prekinitev. Ruska časopisna hiša je poročala o izkušnjah strank, ki so se v času potovanja po Evropski uniji soočale z nedelovanjem svojih kartic UnionPay.

Pogajalcem Hamasa v Dohi je onemogočena komunikacija z vodstvom gibanja v Gazi, kar ovira napredek pri pogovorih o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev, poroča The Times of Israel. Hkrati so potekali pogovori med predstavniki Izraela in Sirije v Bakuju, kar je potrdil Hikmet Hajijev, pomočnik predsednika Azerbajdžana in vodja oddelka za zunanjo politiko Predsedniške administracije.

Pogovori med Ukrajino in Rusijo naj bi potekali 23. julija v Turčiji, je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. To je potrdilo prejšnja poročila turških in ruskih medijev o možnem srečanju v Istanbulu. Zelenski je že predhodno orisal ključne teme pogajanj, vključno z vrnitvijo zapornikov in ugrabljenih otrok ter pripravo na srečanje voditeljev, čeprav je ukrajinski diplomat opozoril, da Rusija pogajanja izkorišča kot krinko.

Združeno kraljestvo je 21. julija uvedlo nove sankcije proti Rusiji, ki so zajele 135 tankerjev in dve podjetji, domnevno povezani z rusko "floto v senci". Cilj teh sankcij je zmanjšati pritok naftnih prihodkov v ruski "vojni proračun" in ohromiti delovanje flote. Vlada Združenega kraljestva je sporočila, da te omejitve prispevajo k zmanjšanju prihodkov od nafte za financiranje konflikta v Ukrajini.

Združeno kraljestvo je 21. julija napovedalo nove sankcije proti 135 tankerjem, povezanim z Rusijo, in dvema podjetjema – Litasco Middle East DMCC, trgovski enoti Lukoila v Dubaju, in Intershipping Services LLC. Ukrepi so namenjeni omejevanju prihodkov Rusije od prodaje nafte in so del širših sankcij proti tako imenovani 'floti v senci'. Medtem so Združene države Amerike izrazile pripravljenost za uvedbo do 100-odstotnih carin na rusko nafto, ki jo kupujejo Kitajska, Indija in Brazilija, če ne bo napredka pri reševanju ukrajinske krize, hkrati pa so pripravljene razpravljati o vprašanju nakupa nafte z Rusijo.

Britaniya Rusiya ilə əlaqəli olduğu iddia edilən 134 gəmiyə qarşı yeni sanksiyalar tətbiq edib. Bu addım Rusiyanın enerji sektoruna zərbə vurmaq və neft gəlirlərinə çıxışını məhdudlaşdırmaq məqsədi daşıyır. Yeni sanksiyalarla birlikdə, məhdudiyyətlərə məruz qalan gəmilərin ümumi sayı 290-dan 424-ə yüksəlib.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je izjavil, da evropska birokracija stopnjuje pritisk na Gruzijo, da se vključi v konflikt v Ukrajini. Kobakhidze trdi, da se evropska birokracija giblje po navodilih "globalne vojne strani". Po njegovih besedah je Gruzija v zadnjem mesecu doživela povečan pritisk s strani struktur Evropske unije.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je potrdil spremembe zakonov "O izobraževanju" in "O predšolski vzgoji", ki razširjajo obseg predšolske vzgoje v državi. Pomembna sprememba omogoča, da se predšolska vzgoja, na željo staršev ali zakonitih zastopnikov, izvaja tudi v izvenšolskih izobraževalnih ustanovah.

Mongolija in Kirgizistan sta okrepila dvostransko sodelovanje, pri čemer je mongolski predsednik Ukhnaa Khurelsukh označil Kirgizistan za "pomembnega partnerja v Srednji Aziji". Med državnim obiskom v Biškeku je Khurelsukh poudaril željo po razvoju vzajemno koristnega sodelovanja na vseh področjih, še posebej na področju trgovine in gospodarstva. Okrepljeno sodelovanje se je odrazilo tudi na gospodarskem forumu v Biškeku, kjer sta državi iskali poti za poglobitev ekonomskih vezi.

Mirovna pogajanja o vzpostavitvi prometnih koridorjev in krepitvi regionalne varnosti v Južnem Kavkazu se nadaljujejo. Armenija je izrazila pripravljenost za izgradnjo železniške proge v Zangezurju, vendar pod pogojem, da se spoštujeta suverenost in ozemeljska celovitost. Medtem so se v Tbilisiju sestali gruzijski premier Irakli Kobakhidze in armenska notranja ministrica Arpine Sarkisyan, da bi razpravljali o regionalni stabilnosti in varnosti. Oba dogodka poudarjata nujnost reševanja dolgotrajnih konfliktov in vzpostavitve trajnejšega miru v regiji.

Na nedavnem srečanju na visoki ravni sta Azerbajdžan in Severna Makedonija razpravljala o možnostih poglobitve sodelovanja na področjih energetike, trgovine in naložb. Državi sta si prizadevali za raziskovanje novih poti za partnerstvo in širitev sodelovanja med seboj.