Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da bodo ZDA ohranile vojaško in politično prisotnost v Venezueli ter dejansko upravljale državo vse do vzpostavitve ustrezne tranzicije oblasti. Trump je na tiskovni konferenci v rezidenci Mar-a-Lago dejal, da je Venezuela "ukradla ameriško nafto" in da Washington tega ne bo dopustil. Ta napoved pomeni stopnjevanje neposrednega ameriškega posredovanja, ki se je začelo z vojaškimi operacijami konec lanskega leta. ZDA so pod Trumpovim vodstvom prešle od pomorskih blokad k neposrednim napadom na kopensko infrastrukturo, kar utemeljujejo z bojem proti trgovini z drogami in zaščito ameriških gospodarskih interesov. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je predhodno opozarjal, da bi takšni ukrepi lahko regijo spremenili v "Gazo Južne Amerike", vendar Trumpova administracija očitno nadaljuje s strategijo neposrednega prevzema nadzora nad državo.

Visoki venezuelski uradnik je izjavil, da vlada ostaja enotna za predsednikom Nicolásom Madurom, kljub negotovosti po njegovi aretaciji s strani ZDA. Pred sodiščem v New Yorku so potekali protesti, kjer so nekateri slavili Madurovo aretacijo, drugi pa obsojali ameriški imperializem. V Ottawi so protestniki pozvali kanadsko vlado k obsodbi Madurove odstavitve.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

ZDA so izjavile, da je venezuelska obramba med operacijo v Caracasu zadela eno od ameriških letal, ki je bilo poškodovano. General Dan Kane je razkril, da so ZDA operacijo v Venezueli načrtovale več mesecev.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih delil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v ameriškem priporu. Na posnetku je videti osebo z vklenjenimi rokami in prevezanimi očmi, kar naj bi potrjevalo Madurovo aretacijo s strani ameriških oblasti. Trump je ob objavi pojasnil okoliščine zajetja, vendar uradni viri ameriške administracije podrobnosti o operaciji še niso podali v celoti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska Washingtona na venezuelski režim. Objava sledi Trumpovim prejšnjim napovedim o možnosti vojaškega posredovanja in prikritih operacijah obveščevalne agencije CIA. Analitiki ocenjujejo, da bi takšna poteza lahko korenito spremenila geopolitično podobo Južne Amerike in povzročila nepredvidljive odzive zaveznic Venezuele, medtem ko Združene države Amerike utrjujejo svojo vlogo pri vzpostavljanju novega reda v regiji.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v letalsko bazo Stewart Air National Guard v New Yorku. Po poročanju ameriških medijev naj bi ameriška operacija zahtevala približno 40 življenj. Na spletu je zaokrožil posnetek Madura v lisicah in natikačih med 'Perp Walkom'. Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po ameriškem vojaškem posegu. Macron je 'sprejel na znanje' konec 'diktature'.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Karakas. Trump je na tiskovni konferenci v Palm Beachu na Floridi potrdil operacijo in poudaril, da gre za jasno opozorilo vsem, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Ameriška administracija je ob tem napovedala, da bo Washington neposredno usmerjal razvoj dogodkov v državi vse do vzpostavitve mirnega prehoda oblasti. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenih omrežij sporočil, da se bo venezuelski predsednik Nicolás Maduro moral spopadati z roko pravice zaradi svojih zločinov. Po navedbah ameriških uradnikov so napadi usmerjeni proti režimu, ki ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in kršenja človekovih pravic. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti na območju Karibov, kjer so ZDA že prej uničevale logistične centre in plovila. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Trumpova administracija ne izključuje nadaljnjih ukrepov za dosego zamenjave režima. Ta poteza pomeni drastičen odmik od pretekle politike omejenih sankcij in tajnih operacij k neposredni vojaški intervenciji na tleh suverene države. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje konflikta lahko povzročilo obsežno humanitarno krizo v regiji.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Elitna enota ameriške vojske Delta je v nočni operaciji v Venezueli prijela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah dveh obveščenih virov, na katera se sklicuje televizijska mreža CNN, so vojaki par presenetili v spalnici njune rezidence, od koder so ju nemudoma odpeljali iz države. Operacija se je odvila sredi noči, pri čemer so ameriške sile vdrle v prostore in predsednika pridržale brez predhodne javne najave. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so Združene države Amerike Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja in ga obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili ter kršenja človekovih pravic. Pridržanje in izgon predsednika bosta po pričakovanjih povzročila globoko politično krizo v Venezueli in sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti držav, ki so Madura podpirale. Zaenkrat uradni Washington še ni podal podrobnejših pojasnil o pravni podlagi za izvedbo tovrstne vojaške operacije na tujem ozemlju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno operacijo, v kateri so ameriške vojaške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Trump je v uradni izjavi potrdil pridržanje in poudaril, da bodo Združene države Amerike neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja narkoterorističnega kartela in za informacije, ki bi pripeljale do njegove aretacije, razpisale nagrado v višini 50 milijonon dolarjev. Ameriško pravosodje namerava Maduru soditi zaradi trgovine z drogami. Po aretaciji se je politična situacija v Karakasu močno zaostrila, negotovost pa se stopnjuje. Po poročanju tujih medijev je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez že zapustila državo in naj bi se trenutno nahajala na ozemlju Ruske federacije. Operacija je presenetila velik del ameriške javnosti, čeprav so se napetosti med državama stopnjevale že več mesecev, vključno z zaprtjem zračnega prostora in vojaškimi vajami v regiji. Donald Trump je poudaril, da je bil ta korak nujen za zaustavitev kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.