APDEJT.si

IEA je napovedala, da se bo ponudba nafte povečala hitreje od pričakovanj, saj članice OPEC še naprej povečujejo proizvodnjo, kar bo povzročilo presežek. Cena iraške surove nafte Basrah Medium se je julija zvišala za več kot en dolar. OPEC je poročal, da je proizvodnja surove nafte v Kazahstanu julija 2025 dosegla približno 1,827 milijona sodčkov na dan.

V Azerbajdžanu so julija zabeležili 5-odstotno rast indeksa cen življenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim julijem. Cene hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov so se zvišale za 6,2 odstotka, cene neživilskih izdelkov za 2,1 odstotka, plačljive storitve za prebivalstvo pa za 5,6 odstotka. Podražile so se predvsem riž, govedina, ovčetina, salame, sončnično in koruzno olje, limone, višnje, češnje, slive, zelenjava in čokoladni izdelki. Hkrati je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) objavila indeks cen hrane za julij, ki kaže na povprečno vrednost 130,1 točke.

Centralna banka Azerbajdžana je okrepila regulativni okvir za potrošniške kreditne kartice, da bi spodbudila bolj odgovorno zadolževanje. Spremembe so osredotočene na preprečevanje pretiranega zadolževanja prebivalstva. Hkrati se je obseg potrošniških posojil, ki so jih banke odobrila prebivalstvu, povečal za 5,4 % v primerjavi z začetkom leta in dosegel 8,898 milijarde manatov do konca drugega četrtletja 2025. Število kreditnih organizacij se zmanjšuje.

Azerbajdžanski državni dolg (notranji in zunanji) je do 1. julija 2025 znašal 25,7 milijarde manatov, kar je 19,6 % napovedanega bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2025, ki znaša 130,6 milijarde manatov. Zunanji državni dolg je znašal 5,01 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer je 85,1 % tega dolga v ameriških dolarjih. Največji delež v portfelju zunanjega dolga ima Azijska razvojna banka (ADB), in sicer 1,75 milijarde dolarjev. Državne devizne rezerve, ki znašajo 77,7 milijarde dolarjev, presegajo zunanji državni dolg za približno 15,5-krat. Na mednarodnem finančnem trgu se trguje za 1,387 milijarde dolarjev državnih obveznic v tuji valuti (evroobveznice), kar predstavlja 27,7 % portfelja zunanjega dolga. Izdatki za servisiranje notranjega dolga so v prvi polovici leta 2025 znašali 328,7 milijona manatov, za državne obveznice pa je bilo plačanih 2,9 milijarde manatov glavnice. Državno zajamčeni dolg znaša 10,8 milijarde manatov, kar je 8,3 % napovedanega BDP za leto 2025.

Cena azerbajdžanske nafte se je znižala.

V Azerbajdžanu so po poročilih Trend News Agency in Azernews.az pod drobnogled vzeli bančno poslovanje s tujimi finančnimi viri. Cilj zaostritve je nadzor in regulacija finančnih transakcij, ki vključujejo tuje vire, kar bi lahko vplivalo na gospodarske aktivnosti in stabilnost finančnega sistema v državi.

Na svetovnih trgih se je cena azerbajdžanske nafte Azeri Light zvišala za več kot 2 dolarja na 73,64 dolarja za sod, kar predstavlja 2,97-odstotno povečanje. Hkrati pa so se terminske pogodbe za nafto Brent pocenile, pri čemer je WTI padel za 0,24 % na 69,83 dolarja za sod.

Pavel Durov, ustanovitelj Telegrama, je razkril, da je uporabnik prejel ponudbo za nakup svojega uporabniškega imena "crypto" za neverjetnih 25 milijonov dolarjev. Uporabnik je to digitalno ime kupil pred dvema letoma in pol za 350.000 dolarjev. Ta primer kaže na potencialno visoko vrednost unikatnih digitalnih sredstev v ekosistemu Telegrama.

V Kirgizistanu je dolar podražil, medtem ko sta ruski rubelj in kazahstanski tenge v primerjavi s somom devalvirala. Podobno sliko kažejo podatki Nacionalne banke Kirgizistana in menjalnic v Biškeku, ki so zabeležile rast vrednosti evra in kitajskega juana. V Azerbajdžanu je azerbajdžanski manat ostal stabilen glede na ameriški dolar, medtem ko je ruski rubelj pridobil na vrednosti, evro pa se je pocenil. V Gruziji se je gruzijski lari v primerjavi z dolarjem okrepil.

Centralni banki Azerbajdžana in Uzbekistana sta okrepili pogovore o dvostranskih obrestnih vprašanjih. Predstavniki Centralne banke Azerbajdžana (CBA) so obiskali Centralno banko Uzbekistana, kjer sta strani podrobno razpravljali o finančnem poročanju, računovodskih praksah in sorodnih temah, s ciljem krepitve sodelovanja na teh področjih.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je podal posodobljene napovedi glede svetovne gospodarske rasti, inflacije in cen energije. Čeprav je IMF sprva napovedoval upočasnitev svetovne rasti zaradi zmanjšanja trgovinskega zagona in umiritev globalne inflacije do leta 2026, so poznejše revizije pokazale optimističnejši pogled. Medtem ko se pričakuje padec svetovnih cen energije v letu 2025 kljub nedavni geopolitični nestanovitnosti, je IMF povišal napovedi globalne rasti za leti 2025 in 2026. Posebno pozitivno je bila revidirana gospodarska rast za regijo Bližnjega vzhoda in Srednje Azije, vključno z Azerbajdžanom, kar odraža izboljšanje svetovnih trgovinskih pogojev in lajšanje finančnih pritiskov.

Računsko sodišče je ugotovilo, da Državna turistična agencija ni vrnila 12,8 milijona manatov v proračun in da 18,5 milijona manatov ni bilo nakazanih v skladu s postopki. Poleg tega je Služba za nadzor državnih financ Ministrstva za finance v prvi polovici leta pregledala 77 organizacij, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna, in odkrila neupravičena plačila v višini 162 milijonov manatov ter izrekla globe 27 uradnikom.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) nadaljuje z močno podporo gospodarski stabilnosti in razvoju v Azerbajdžanu in Črni gori. V Azerbajdžanu EBRD s svojim aktivnim kreditnim portfeljem izraža močno zaupanje v gospodarsko stabilnost države in njeno pot k diverzifikaciji. Medtem je v Črni gori EBRD sprožila pilotni projekt delitve tveganja v višini 20 milijonov evrov s Crnogorsko Komercijalno Banko (CKB), da bi povečala posojila za mikro, mala in srednja podjetja (MSME).

Osrednje banke Azerbajdžana, Kirgizistana in Gruzije so objavile uradne tečaje tujih valut. V Azerbajdžanu je tečaj ameriškega dolarja ostal nespremenjen pri 1,7000 manata, medtem ko se je evro pocenil za 0,3 % na 1,9636 manata, 100 ruskih rubljev pa se je podražilo za 0,6 % na 2,0923 manata. V Kirgizistanu se je tečaj soma zvišal glede na vse valute razen dolarja, kar pomeni, da so uradni tečaji evra, ruskega rublja, kazahstanskega tengeja in kitajskega juana padli, dolarja pa je zrasel. V Gruziji se je gruzijski lari glede na dolar okrepil za 0,0005 na 2,707 GEL za dolar.

Cena nafte Brent za dobavo v septembru in oktobru je presegla 73 dolarjev za sod, prvič po koncu junija 2025. To se je zgodilo po ultimatu Donalda Trumpa glede Ukrajine. Medtem je diskont ruske nafte Urals v primerjavi z referenčnimi sortami ostal minimalen in je znašal 11,45 dolarja za sod, kar kaže na majhen vpliv evropskih sankcij.

Azerbajdžan je v prvi polovici leta 2025 iz naslova najema državne lastnine v državni proračun zbral 21,8 milijona manatov, kar predstavlja 22,3-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Državna služba za premoženjska vprašanja je v tem obdobju podpisala tudi 2.212 novih najemnih pogodb za nestanovanjske prostore in zemljišča.

Azerbajdžan je v prvih petih mesecih leta 2025 uvozil 644.800 ton surove nafte in naftnih derivatov v vrednosti 316,5 milijona dolarjev, kar predstavlja zmanjšanje v primerjavi z letom 2024. Največji delež uvoza, 602.900 ton, je prišel iz Rusije. Hkrati je Romunija v prvi polovici leta 2025 podvojila uvoz surove nafte iz Azerbajdžana. Azerbajdžanske banke so do 1. julija 2025 izdala 1,59 milijarde manatov (937 milijonov dolarjev) poslovnih posojil prometnemu sektorju, kar kaže na močno letno rast.

V New Yorku sta se na borzi COMEX zvišali ceni zlata in srebra. Unča zlata je zrasla za 7,1 dolarja, dosega pa 3.373,9 dolarja. Cena srebra je poskočila za 0,11 dolarja na 38,32 dolarja.

Azerbajdžanski manat je glede na evro padel za 1,4 %, medtem ko je bil tečaj ameriškega dolarja stabilen pri 1,7000 manata. Evro je bil vreden 1,9697 manata.

Temeljni kapital Ipoteka in Kreditno jamstvenega sklada v Azerbajdžanu je bil povečan za 85 milijonov manatov, s čimer je skupni kapital dosegel 1,153 milijarde manatov. Ta odločitev je bila potrjena s predsedniškim odlokom, kot je sporočil ekonomist in poslanec Vugar Bayramov. Povečanje sklada naj bi koristilo posameznikom, ki želijo kupiti nepremičnine.