APDEJT.si

Islamska korporacija za razvoj zasebnega sektorja (ICD) je v letu 2024 namenila financiranje za spodbujanje zasebnega sektorja v Kazahstanu, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Ta operacija, ki temelji na načelih islamskega financiranja, odraža širšo strategijo ICD za povečanje finančne vključenosti. Od leta 1999 do konca leta 2024 je ICD odobril skupno 135,2 milijona ameriških dolarjev financiranja za Azerbajdžan, kar kaže na njegovo zavezanost podpori zasebnemu sektorju v regiji.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je podpisal odlok o spremembah statuta Sklada za hipoteke in kreditna jamstva Republike Azerbajdžan, s čimer se povečuje njegov temeljni kapital. Ta poteza naj bi okrepila finančne zmožnosti sklada pri podpori stanovanjskih in kreditnih programov v državi.

Državni naftni sklad Azerbajdžana (SOFAZ) je do 30. junija 2025 zabeležil 10,8-odstotno rast sredstev v primerjavi s koncem leta, s čimer so sredstva dosegla 66,5 milijarde dolarjev. Večina sredstev, natančneje 66,5 %, je bila v ameriških dolarjih. Sklad je tudi bistveno zmanjšal svoje naložbe v izvedene finančne instrumente z 2,2 milijarde manatov na 53.000 manatov. Prihodki iz nafte in plina so pozitivno vplivali na državni proračun v prvi polovici leta 2025, medtem ko so prihodki iz polja Azeri-Čirag-Gunashli (ACG) znašali 4,4 milijarde manatov.

Azerbajdžanska centralna banka (AMB) spremlja morebitne vplive napetosti z Rusijo na uvozno-izvozne operacije. Predsednik AMB, Taleh Kazımov, je na novinarski konferenci izjavil, da v prvi polovici leta ni bilo opaziti pomembnih sprememb v obsegu uvoza, izvoza ali denarnih nakazil med Azerbajdžanom in Rusijo kljub trenutnim odnosom.

Služba za nadzor javnih financ pri ministrstvu za finance Azerbajdžana je v skladu z delovnim načrtom za leto 2025 preverjala porabo sredstev državnega proračuna, dodeljenih regionalnemu izobraževalnemu oddelku Abšeron-Xızı. Ugotovljene so bile nepravilnosti pri namenski porabi sredstev, kar je povzročilo odpustitev 33 ravnateljev šol v Abšeronu. Novico sta skupaj objavila ministrstvo za finance in ministrstvo za znanost in izobraževanje.

Strateške devizne rezerve Azerbajdžana so presegle 77 milijard dolarjev in so dosegle rekordno visoko raven, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Pred tem je bila ponudba valute na azerbajdžanskem deviznem trgu večja od povpraševanja v prvi polovici leta, tako v gotovinskem kot negotovinskem segmentu.

Centralna banka Azerbajdžana je objavila tečajne liste za 23. julij 2025, kjer je tečaj ameriškega dolarja ostal stabilen pri 1,7000 manata. Turška lira je oslabela na 0,0420 manata, 100 ruskih rubljev pa na 2,1634 manata, medtem ko je evro ojačal na 1,9949 manata. Hkrati so strateške devizne rezerve Azerbajdžana zrasle za 9,4 % in dosegle rekordnih 77,7 milijarde ameriških dolarjev. Tudi Nacionalna banka Kirgizistana je objavila tečajne liste za 23. julij, kjer je som oslabel proti evru, rublju in juanu, medtem ko je dolar ostal stabilen.

Centralna banka Azerbajdžana (AMB) je po enem letu prvič znižala ključno obrestno mero. Obrestna mera je bila znižana za 0,25 odstotne točke, in sicer s 7,25 % na 7 %. Hkrati sta se znižali tudi spodnja in zgornja meja obrestnega koridorja, in sicer na 6 % oziroma 8 %. Odločitev naj bi vplivala tudi na kreditne obrestne mere v državi.

Cena azerbajdžanske nafte znamke Azeri Light je padla za 1,84 ameriškega dolarja oziroma 2,58 odstotka in se ustalila pri 69,39 dolarja za sod. To znižanje je sledilo prejšnjemu zvišanju cen nafte Brent. Cena azerbajdžanske nafte je tako padla pod mejo 70 dolarjev za sod.

V prvi polovici leta 2025 je Azerbajdžan zabeležil znatne proračunske presežke, saj so prihodki presegli odhodke za več kot 4,7 milijarde manatov. Državni dolg se je znižal na 19,9 % BDP. Velik del proračunskih prihodkov (62 %) je bil prispevek davčnih organov iz nedenarnega sektorja. Poleg tega so bila v prvem polletju za obnovo ozemelj, osvobojenih izpod okupacije, namenjena znatna sredstva, ki presegajo 1,5 milijarde manatov. FAVBET je v istem obdobju v Ukrajini plačal 4,37 milijarde UAH davkov.

Cene zlata so na svetovnih blagovnih borzah padle. V New Yorku je na borzi COMEX avgustovska terminska cena unče zlata (31,1 grama) upadla za 0,39 % oziroma 3.400,5 ameriških dolarjev. Prav tako je cena unče zlata padla za 6,9 dolarja na 3.399,5 dolarja, medtem ko je srebro padlo za 0,27 dolarja na 39,07 dolarja.

Cene azerbajdžanske nafte Azeri Light so se znižale v večjih mednarodnih pristaniščih, kar odraža splošen padec na svetovnih naftnih trgih. Poročila Azernewsa navajajo, da so padle tudi cene nafte Brent in Urala. Ta gibanja so v skladu s širšim trendom zniževanja cen nafte na globalnem nivoju.

Azerbajdžanska centralna banka je za 22. julij 2025 sporočila, da je tečaj ameriškega dolarja ostal stabilen pri 1,7000 manata, medtem ko se je turška lira ohranila pri 0,0421 manata. Evro se je zvišal na 1,9873 manata, 100 ruskih rubljev pa na 2,1736 manata. Nacionalna banka Kirgizistana pa je sporočila, da se je ruski rubelj v primerjavi s somom pocenil, tečaji evra, kazahstanskega tengeja in kitajskega juana so se zvišali, medtem ko je ameriški dolar ostal stabilen.

Azerbajdžanski državni naftni sklad (ARDNF) je močno zmanjšal svoje naložbe v izvedene finančne instrumente, in sicer za 41,5-krat na 53 tisoč manatov do konca lanskega leta, kar je precejšen padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko so znašale 2,148 milijarde manatov. Hkrati so se naložbe sklada v nepremičnine do 1. januarja letos povzpele na 3,5 milijarde dolarjev, kar predstavlja 5,9 % celotnega portfelja in nakazuje na prihodnje povečanje na 10 %.

Državni naftni sklad Azerbajdžana (SOFAZ) je v zadnjem letu bistveno povečal svoje naložbe v sklade zasebnega kapitala in nepremičnin. To odraža širšo strategijo diverzifikacije in ustvarjanja dolgoročne vrednosti. Naložbe v sklade zasebnega kapitala so se do konca lanskega leta povečale na 3,8 milijarde manatov (2,24 milijarde dolarjev), kar predstavlja 21,3-odstotno rast v primerjavi z letom 2023.

Cena zlata se je na svetovnem trgu zvišala za 16 dolarjev. Na borzi COMEX v New Yorku je cena unče zlata narasla za 16,1 dolarja in dosegla 3.374,4 dolarja. Tudi cena srebra je poskočila, in sicer za 0,14 dolarja, na 38,6 dolarja.

Cene nafte so na svetovnih trgih zabeležile rahlo rast. Nafta znamke WTI na newyorški borzi NYMEX se je podražila za 0,24 % na 67,50 ameriških dolarjev za barel, medtem ko se je cena severnomorske nafte Brent na londonski borzi ICE povzpela za 0,21 dolarja na 69,49 dolarja za barel. Trgovci pozorno spremljajo pogajanja med ZDA in njihovimi trgovinskimi partnerji ter ocenjujejo morebitne posledice novih evropskih sankcij proti Rusiji.

Ameriabank je prejela nagrado Euromoney za odličnost 2025 kot najboljša banka v Armeniji. Publikacija poudarja, da si je Ameriabank v preteklem letu zagotovila več kot 300 milijonov ameriških dolarjev v strateških partnerstvih.

Finančni sektor Azerbajdžana je prejšnji teden doživel pomembne premike, zaznamovane z obsežnimi kapitalskimi naložbami in ključnimi regulativnimi ukrepi Centralne banke. Naložbe v osnovna sredstva so presegle 6,5 milijarde manatov, medtem ko so se posojila v ključnih sektorjih povečala. Centralna banka Azerbajdžana (CBA) bo s 1. avgustom 2025 začela postopno uvajati razmerje likvidnostnega kritja (LCR), glavno komponento mednarodnih bančnih standardov Basel III, kar naj bi okrepilo upravljanje likvidnosti in finančno stabilnost države.

Državni premoženjski sklad Azerbajdžana (SOFAZ) je pridobil 49-odstotni lastniški delež v solarnih elektrarnah podjetja Enfinity Global Inc. v Italiji. Ta poteza pomeni nadaljevanje širjenja naložb SOFAZ-a v Italiji, saj gre za manjšinski delež v solarnih sredstvih s skupno močjo 402 MW.