APDEJT.si

V turkmenskem mestu Avaza poteka tretja konferenca Združenih narodov o državah v razvoju brez izhoda na morje. Konferenca, ki jo gosti Turkmenistan, je namenjena reševanju gospodarskih in socialnih izzivov, s katerimi se sooča 32 držav, v katerih živi približno 570 milijonov ljudi. Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahibə Gafarova je poudarila, da je Azerbajdžan s svojimi pobudami geografske omejitve spremenil v priložnosti. V okviru konference poteka tudi medparlamentarni forum.

Ukrajina se je pripravljala na uradni obisk turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Kijevu. Ukrajinski veleposlanik v Turčiji, Nariman Dželal, je izjavil, da bo Ukrajina kmalu gostila Erdogana, s potencialno ratifikacijo dolgo pričakovanega sporazuma o prosti trgovini med državama na dnevnem redu.

Iran je sprejel ukrepe za stabilizacijo nacionalne valute, ki je močno padla. Parlament je ponovno oživil načrte za odstranitev štirih ničel iz riala. Ta poteza je odziv na poglabljajoče se gospodarske izzive, vključno z visoko inflacijo, devalvacijo valute in dolgotrajnimi posledicami sankcij.

Slovenija je izrazila močno podporo projektu podmorskega kabla za energijo v Črnem morju, strateški pobudi za prenos zelene energije iz Južnega Kavkaza v Evropo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo aktivno raziskuje možnosti za sodelovanje pri njegovi izvedbi, s čimer se Slovenija usklajuje s cilji EU glede energetske diverzifikacije.

Slovenija je izrazila močno podporo projektu podmorskega kabla za energijo Črnega morja, strateški pobudi za prenos zelene energije iz Južnega Kavkaza v Evropo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo aktivno raziskuje možnosti za sodelovanje pri njegovi izvedbi, kar kaže na usklajenost Slovenije s cilji EU glede diverzifikacije energetskih virov. S tem se Slovenija pozicionira kot pomemben akter pri zagotavljanju energetske varnosti Evrope in spodbujanju trajnostnega razvoja.

Azerbajdžanski plin bo preko Turčije dobavljen Siriji, kar naj bi prispevalo k humanitarni pomoči in stabilnosti v regiji. Ameriški diplomat Tom Barrak je to potezo označil za pomemben korak. Dobava azerbajdžanskega plina naj bi sirskemu prebivalstvu omogočila do deset ur električne energije dnevno, kar je izboljšanje v primerjavi s trenutnimi tremi do štirimi urami.

Centralna banka Azerbajdžana je okrepila regulativni okvir za potrošniške kreditne kartice, da bi spodbudila bolj odgovorno zadolževanje. Spremembe so osredotočene na preprečevanje pretiranega zadolževanja prebivalstva. Hkrati se je obseg potrošniških posojil, ki so jih banke odobrila prebivalstvu, povečal za 5,4 % v primerjavi z začetkom leta in dosegel 8,898 milijarde manatov do konca drugega četrtletja 2025. Število kreditnih organizacij se zmanjšuje.

Turkmenistan in Afganistan sta podpisala sporazum in pogodbo o izvajanju naložbenega projekta, katerega cilj je razširitev suhega pristanišča Turgundi v afganistanski provinci Herat. Pogodba, vredna 5 milijonov ameriških dolarjev, bo okrepila regionalno trgovino in izboljšala železniško povezljivost med državama.

Vsaj štirje tankerji z rusko nafto stojijo ob obalah Indije, ker indijske rafinerije zavračajo rusko nafto. Razlog naj bi bili manjši popusti in opozorila ZDA glede sankcij za nakup ruske nafte. Reuters poroča, da so indijske državne rafinerije prenehale kupovati rusko nafto že prejšnji teden.

Azerbajdžanski državni dolg (notranji in zunanji) je do 1. julija 2025 znašal 25,7 milijarde manatov, kar je 19,6 % napovedanega bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2025, ki znaša 130,6 milijarde manatov. Zunanji državni dolg je znašal 5,01 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer je 85,1 % tega dolga v ameriških dolarjih. Največji delež v portfelju zunanjega dolga ima Azijska razvojna banka (ADB), in sicer 1,75 milijarde dolarjev. Državne devizne rezerve, ki znašajo 77,7 milijarde dolarjev, presegajo zunanji državni dolg za približno 15,5-krat. Na mednarodnem finančnem trgu se trguje za 1,387 milijarde dolarjev državnih obveznic v tuji valuti (evroobveznice), kar predstavlja 27,7 % portfelja zunanjega dolga. Izdatki za servisiranje notranjega dolga so v prvi polovici leta 2025 znašali 328,7 milijona manatov, za državne obveznice pa je bilo plačanih 2,9 milijarde manatov glavnice. Državno zajamčeni dolg znaša 10,8 milijarde manatov, kar je 8,3 % napovedanega BDP za leto 2025.

Cena azerbajdžanske nafte se je znižala.

Carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, bi lahko tehnološkega velikana Apple do konca septembra stale skoraj 2 milijardi dolarjev. Po poročanju Apple Insiderja te carine podjetju povzročajo znatne stroške.

Kitajsko podjetje, predvidoma CNNC, bo v Kazahstanu zgradilo drugo in tretjo jedrsko elektrarno, medtem ko bo ruski Rosatom zgradil prvo. To je 31. julija potrdil prvi namestnik premierja Roman Skljar, s čimer je napovedal širitev jedrske energije v državi.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliyev, je podpisal odlok o dodelitvi 1,5 milijona manatov za obnovo avtomobilskih cest, ki povezujejo vasi Kürdəmirja z magistralno cesto Baku–Ələt–Qazax–Gruzija. Obnova bo zajela ceste, ki povezujejo vasi Sığırlı, Ərşəli, Muğanlı, Xınıslı in naselje Karrar z magistralo.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je odobril finančna sredstva za obsežno obnovo avtocest v regiji Kurdamir. Obnova bo zajela ceste, ki povezujejo vasi Kurdamir z avtocesto Baku-Alat-Gazakh-gruzijska državna meja. Cilj projekta je izboljšati prometno infrastrukturo v regiji.

V Azerbajdžanu so po poročilih Trend News Agency in Azernews.az pod drobnogled vzeli bančno poslovanje s tujimi finančnimi viri. Cilj zaostritve je nadzor in regulacija finančnih transakcij, ki vključujejo tuje vire, kar bi lahko vplivalo na gospodarske aktivnosti in stabilnost finančnega sistema v državi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijsko blago, pri čemer je kot razlog navedel previsoke carine in tesne vezi Indije z Rusijo. Trump je izjavil, da ga ne zanimajo trgovinski in gospodarski odnosi med Indijo in Rusijo. Obenem je Trump kritiziral "neuspešnega nekdanjega ruskega predsednika", ki naj bi še vedno mislil, da je predsednik. Napovedal je tudi možnost uvedbe 100-odstotnih carin za glavne trgovinske partnerje Rusije, če v kratkem času ne bo napredka pri vzpostavitvi miru.

Azerbajdžan je 2. avgusta začel dobavljati naravni plin Siriji preko turškega ozemlja, kar po mnenju azerbajdžanskega veleposlanika predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Bakujem in Damaskom ter naj bi pripomoglo k gospodarskemu okrevanju Sirije. Turčija bo azerbajdžanski plin uporabljala za proizvodnjo električne energije v Siriji.

Na svetovnih trgih se je cena azerbajdžanske nafte Azeri Light zvišala za več kot 2 dolarja na 73,64 dolarja za sod, kar predstavlja 2,97-odstotno povečanje. Hkrati pa so se terminske pogodbe za nafto Brent pocenile, pri čemer je WTI padel za 0,24 % na 69,83 dolarja za sod.

Azerbajdžanski nacionalni letalski prevoznik AZAL je začel novo kampanjo "Popust je prišel pred jesenjo!", ki potnikom omogoča ugodnejše lete. Za unovčenje popusta je treba pri spletnem nakupu letalskih vozovnic uporabiti promocijsko kodo "FLY25".