APDEJT.si

Azerbajdžanski plin bo od 1. avgusta 2025 začel teči v Sirijo preko Turčije, natančneje preko plinovoda v regiji Kilis. Ta poteza je označena kot pomemben korak pri obnovi Sirije, saj bo v prvi fazi oskrbovala province Alep in Homs. Novica je bila objavljena v turškem časopisu "Akşam".

Azerbajdžan aktivno širi svojo prometno infrastrukturo. V okviru državnega programa za obdobje 2025–2030 so se začela projektna dela za nove postaje metroja v Bakuju. Hkrati je Azerbajdžanska železnica (ADY) poudarila pomen razvoja severno-južnega prometnega koridorja. Predsednik ADY Rövşən Rüstəmov se je srečal z vodjo iranskih železnic Džabarjem Alijem Zakarijem, kjer so razpravljali o napredku na terminalu v Astari in nadaljnjem razvoju tega ključnega koridorja.

Predsednik Azerbajdžanskih železnic, Rövşən Rüstəmov, se je med obiskom v Iranu sestal z vodjo Iranskih železnic, Džabarjem Alijem Zakarijem. Pogovori so potekali v Astara Terminalu, ključnem vozlišču mednarodnega prometnega koridorja Sever-Jug. Glavna tema pogovorov je bil napredek projekta Astara Terminal in krepitev železniškega sodelovanja med Azerbajdžanom in Iranom.

Ministrstvo za energijo Uzbekistana, azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR in "Uzbekneftegaz" so podpisali sporazum o delitvi proizvodnje. Dokument predvideva geološko raziskovanje in nadaljnjo pridobivanje ogljikovodikov v regiji Ustyurt. Podrobnosti sporazuma je predstavila SOCAR po srečanju predsednika družbe z uzbekistanskimi predstavniki v Taškentu julija 2025.

Cene nafte iz Azerbajdžana so zabeležile upad. Ta premik na trgu nakazuje na spremembe v povpraševanju ali ponudbi, ki vplivajo na ključne izvoznike energentov. Vpliv tega dogajanja na globalne energetske trge še ni povsem jasen, vendar lahko znižanje cen pomembno vpliva na prihodke držav, ki so močno odvisne od izvoza nafte, kot je Azerbajdžan.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je potrdil spremembe carinskega zakonika, ki natančneje določajo odgovorne subjekte za plačilo carinskih dajatev. V skladu z novim zakonikom je plačilo carinskih plačil odgovornost deklaranta, ki prijavi blago in vozila.

Oskrba z zemeljskim plinom bo v nekaterih regijah Azerbajdžana, natančneje v več vaseh regij Šeki in Zaqatala, začasno prekinjena zaradi vzdrževalnih del na plinovodu srednjega pritiska. Hkrati je Gruzija prekinila dobavo plina Armeniji zaradi popravil na tranzitnem plinovodu "Severni Kavkaz - Južni Kavkaz". Obe situaciji vplivata na zagotavljanje plina za prebivalstvo in gospodarstvo v prizadetih območjih.

Azerbajdžanska centralna banka je objavila uradne devizne tečaje, ki kažejo na rast evra in ruskega rublja v primerjavi z azerbajdžanskim manatom. Evro je pridobil 0,3 % in dosegel 2,0016 manata, medtem ko je 100 ruskih rubljev naraslo za 0,2 % na 2,1684 manata. Ameriški dolar je ostal nespremenjen pri 1,7000 manata. V Kirgizistanu so uradni tečaji evra in kitajskega juana porasli, medtem ko so tečaji dolarja, ruskega rublja in kazahstanskega tenge padli. Gruzijski lari so se glede na dolar dvignili za 0,0006 larija na 2,7100 GEL za 1 USD.

Cena azerskega naftnega razreda Azeri Light se je znižala za 0,2 dolarja oziroma 0,29 odstotka in dosegla 69,19 dolarja za sod. Ta trend sledi splošnemu padanju cen nafte na svetovnem trgu, čeprav se je prej poročalo o nekoliko višjih cenah Brenta zaradi podatkov o ameriških zalogah goriva in upanja na trgovinski sporazum med ZDA in EU.

Azerbajdžan in Pakistan sta izrazila interes za poglobitev sodelovanja na področju zelene energije. Projekt elektrifikacije terminala Sangachal v Azerbajdžanu, ki ga je vodil ABB v partnerstvu z bp, SOCAR in AzerEnerji, krepi azerbajdžanske ambicije na področju zelene energije. Ta projekt poudarja pomen inovacij in mednarodnega zaupanja za razvoj zelene energije v regiji.

Azerbajdžanski minister za gospodarstvo je obiskal Češko republiko, kjer se je srečal s predstavniki češke vlade in gospodarstva. Glavni namen obiska je bil krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja med državama. V ospredju pogovorov so bile možnosti za širitev trgovinskih odnosov, naložbe in sodelovanje na energetskem področju. Minister je poudaril pomen poglabljanja gospodarskih vezi za obe strani.

Azerbajdžan je posodobil napovedi gospodarske rasti, ki kažejo na pozitivno rast v letu 2025. Pričakujejo 3-odstotno rast BDP, medtem ko naj bi se ne-naftni sektor razširil za 4,2 odstotka. Država si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva s povečanjem industrijske proizvodnje in izvoza ne-naftnih izdelkov, pri čemer so se v prvi polovici leta 2025 povečal izvoz cementa, rast pa se nadaljuje tudi pri proizvodnji gradbenega stekla. Medtem je Kazahstan v prvih petih mesecih leta 2025 razširil doseg izvoza kmetijskih proizvodov na evropske trge, pri čemer je trgovina z EU narasla za 11 odstotkov in dosegla 662,2 milijona dolarjev. K temu so prispevali zlasti izvoz žita, moke in živalskih proizvodov.

Švicarsko industrijsko podjetje ABB je sklenilo pomembno pogodbo z družbo bp za elektrifikacijo terminala Sangachal, enega največjih naftnih in plinskih terminalov na svetu. Ta sporazum predstavlja pomemben korak v smeri energetske trajnosti Azerbajdžana in prehodu na zeleno energijo, saj bo terminal povezan z nacionalnim energetskim sistemom.

Državni naftni sklad Azerbajdžana (SOFAZ) je do 30. junija 2025 zabeležil 10,8-odstotno rast sredstev v primerjavi s koncem leta, s čimer so sredstva dosegla 66,5 milijarde dolarjev. Večina sredstev, natančneje 66,5 %, je bila v ameriških dolarjih. Sklad je tudi bistveno zmanjšal svoje naložbe v izvedene finančne instrumente z 2,2 milijarde manatov na 53.000 manatov. Prihodki iz nafte in plina so pozitivno vplivali na državni proračun v prvi polovici leta 2025, medtem ko so prihodki iz polja Azeri-Čirag-Gunashli (ACG) znašali 4,4 milijarde manatov.

V Azerbajdžanu so se od danes podražile nekatere tobačne znamke. Novico so potrdili prodajalci cigaret, ki so jih o tem obvestila podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo cigaret.

Azerbajdžanska centralna banka (AMB) spremlja morebitne vplive napetosti z Rusijo na uvozno-izvozne operacije. Predsednik AMB, Taleh Kazımov, je na novinarski konferenci izjavil, da v prvi polovici leta ni bilo opaziti pomembnih sprememb v obsegu uvoza, izvoza ali denarnih nakazil med Azerbajdžanom in Rusijo kljub trenutnim odnosom.

Nekdanji generalni direktor podjetja Escobar Inc., Olof Gustafsson, je priznal krivdo za prevaro in pranje denarja v zvezi s prodajo domnevnih zložljivih pametnih telefonov Escobar Fold 1 in Escobar Fold 2. Brat znanega narkobarona Pabla Escobarja je te naprave ponujal po bistveno nižjih cenah od konkurence. Gustafssonu, ki je bil vpleten v prevaro, ki je prodajala neobstoječe izdelke pod blagovno znamko Escobar, zdaj grozi do 20 let zaporne kazni v ZDA.

Nemčija in Francija sta vztrajali pri sprejetju povračilnih ukrepov Evropske unije proti Združenim državam Amerike, če Washington ne bi pristal na kompromis glede trgovinskih tarif. Državi sta si prizadevali, da bi EU uvedla te ukrepe v primeru neuspešnih trgovinskih pogajanj do začetka avgusta, kot je poročal Financial Times, sklicujoč se na evropske uradnike.

Azerbajdžanska centralna banka (AMB) napoveduje, da bo letna inflacija v letih 2025 in 2026 znotraj ciljnih vrednosti. Po julijskih napovedih v skladu z osnovnim scenarijem naj bi letna inflacija v letu 2025 znašala 5,7 %, v letu 2026 pa 5,3 %.

Vodja Agencije za iskanje in upravljanje premoženja (ARMA), Olena Duma, je izrazila podporo zakonu o omejevanju pooblastil Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO). Medtem so protikorupcijski organi zaključili preiskavo zoper predsednika protimonopolnega odbora Ukrajine (AMCU), Pavla Kirilenka, in člana njegove družine.