APDEJT.si

Severna Koreja je zaostrila retoriko proti južnokorejskemu predsedniku Lee Jae Myungu, označila ga je za 'manijaka za konfrontacijo' in ga obtožila, da ima 'divje sanje' o denuklearizaciji. Pjongjang je ponovil, da ne bo nikoli opustil jedrskega orožja. Južnokorejski predsednik je opozoril, da bi Severna Koreja lahko kmalu proizvedla 10 do 20 jedrskih bomb letno.

Danska je poklicala ameriškega odpravnika poslov zaradi poročil o "poskusih vmešavanja" v Grenlandiji. Danska državna televizija DR je poročala, da naj bi najmanj trije Američani, povezani z Donaldom Trumpom, izvajali operacije vplivanja na Grenlandiji.

Na Irskem so potekali protesti, ki jih je organizirala Irska kampanja solidarnosti s Palestino, predvsem pred vladnimi zgradbami v Dublinu. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo nad vlogo Centralne banke Irske pri odobritvi prodaje izraelskih obveznic v EU, saj naj bi te obveznice financirale vojno v Gazi. Stotine protestnikov je zahtevalo, da irska vlada prepreči sodelovanje Centralne banke pri prodaji teh obveznic.

Po podatkih Združenih narodov (ZN) je najmanj 25 držav prekinilo dostavo paketov v Združene države Amerike (ZDA) zaradi zaskrbljenosti glede vpliva prihajajočih carin, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump. Odločitev je sledila napovedi Trumpove administracije o odpravi davčne oprostitve za majhne pakete, ki vstopajo v državo. Med državami, ki so začasno ustavile pošiljanje v ZDA, je tudi Jamajka. Univerzalna poštna zveza (UPU) je izrazila zaskrbljenost glede motenj v mednarodnem poštnem prometu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov želi vključiti Kitajsko v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Medtem pa je ukrajinska vojska izvedla več napadov na ruski naftovod, ki povezuje Rusijo z Evropo, kar je povzročilo dvig cen nafte in obsodbo Slovaške.

Češki predsednik Petr Pavel je ocenil, da pobuda ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede pogajanj o Ukrajini predstavlja pomemben korak naprej pri končanju vojne. Vendar pa je Pavel poudaril, da je še prezgodaj verjeti, da je mir na dosegu roke, saj bo Rusija po njegovem mnenju še naprej igrala »lažno igro«. Pavel je te izjave podal v nagovoru češkim veleposlanikom.

Evropska komisija je zavrnila kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede digitalnih pravil, ki naj bi ciljala na ameriška tehnološka podjetja. EU poudarja, da ima suvereno pravico do regulacije ekonomskih aktivnosti na svojem ozemlju, vključno s tehnološkim sektorjem. Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, kot so carine in omejitve izvoza, proti državam, ki imajo digitalne zakone, usmerjene proti ameriškim podjetjem. EU pa vztraja pri svoji pravici do oblikovanja lastnih digitalnih pravil.

Prizadevanja Donalda Trumpa za vzpostavitev miru med Rusijo in Ukrajino niso prinesla pričakovanih rezultatov. Medtem je podpis Melanie Trump na pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sprožil številne teorije zarote. Putin pa je iranskega predsednika Masuda Pezeškiana obvestil o izidu srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitev kot odgovor na digitalne davke, ki jih nekatere države uvajajo velikim ameriškim tehnološkim podjetjem, kot so Amazon, Google in Meta. Evropska komisija je odgovorila, da ima EU pravico regulirati tehnološka podjetja. Trump je dejal, da bo ukrepal proti državam, ki napadajo ameriška tehnološka podjetja, in opozoril, da bodo ZDA uvedle dodatne dajatve na izvoz držav, ki ne bodo opustile davka na digitalne storitve.

Italijanski medij Il Fatto Quotidiano poroča, da so se Trumpove obljube o posredovanju pri miru v Ukrajini izkazale za prazne. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin po poročanju romunskega Digi24 obvestil iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana o rezultatih srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitvami izvoza čipov državam, ki uvajajo digitalne davke za ameriška tehnološka podjetja. Trump meni, da te države diskriminirajo ameriška podjetja. Evropska unija se je na grožnje odzvala z odločnostjo, pri čemer ostaja nejasno, ali se bo EU pustila izsiljevati.

Predsednik Lula je obsodil preklic vizuma ministra za pravosodje Ricarda Lewandowskega s strani ZDA, ki ga je označil za 'neodgovorno potezo'. Poudaril je, da je vlada Donalda Trumpa že prej uvedla kazenske dajatve, omejitve vizumov in finančne sankcije proti brazilskim uradnikom zaradi sojenja Bolsonaru. Med srečanjem z ministri so ti nosili kape z napisom "Brazilija je Brazilcev", kar odraža napetosti z ZDA.

Nemška avtomobilska industrija se sooča s težavami zaradi gospodarske krize, carin in splošne gospodarske upočasnitve. V zadnjem letu je bilo ukinjenih več kot 50.000 delovnih mest, kar predstavlja skoraj sedem odstotkov vseh delovnih mest v tej panogi. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brezposelnost naraščala tudi med visoko izobraženimi kadri.

Premier François Bayrou je imel novinarsko konferenco ob začetku politične sezone. Na konferenci je govoril o proračunu in grožnji nezaupnice vladi.

Kolesarski koncern Accell je zaprl svojo tovarno v Heerenveenu po 120 letih proizvodnje koles. Proizvodnja koles znamk Batavus, Koga in Babboe se bo preselila v tovarno na Madžarskem in v Francijo. Sindikat FNV je zaprtje označil za 'dramatično'.

Socialna demokratka Inga Ruginiene je bila v litovskem parlamentu potrjena kot nova predsednica vlade. Zamenjala je Gintautasa Paluckasa, ki je julija odstopil zaradi preiskave o domnevnih finančnih nepravilnostih, povezanih z njegovimi podjetji. Ruginiene ima 15 dni časa, da parlamentu predloži program svoje vlade. Podpira jo tudi populistična stranka 'Amanhecer sobre o Niemen'.

Libanonsko pravosodje je odločilo, da bo nekdanjega guvernerja centralne banke Riada Salaméja, obtoženega korupcije, izpustilo proti visoki varščini v višini več kot 20 milijonov dolarjev. Salaméju je prepovedano zapustiti državo za eno leto. Bil je aretiran septembra 2024 in obtožen obsežnih poneverb.

Med obiskom premierja Modija na Japonskem sta Indija in Japonska ponovno poudarili svojo zavezanost miru in stabilnosti v indo-pacifiški regiji. Poudarjeno je bilo, da je Quad pomemben forum za mir in stabilnost ter za zagotavljanje kritičnih mineralov za obe državi. Po obisku Japonske je Modi odpotoval v kitajski Tianjin na vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje.

Donald Trump ponovno spreminja stališča glede Ukrajine, kar povzroča zmedo v Evropi. Italijanski časnik "Il Giornale" komentira Trumpovo ravnanje kot nepredvidljivo in kaotično, pri čemer poudarja, da Trump "vodi za nos" Ukrajino in Evropo. Trump je tudi poudaril, da so varnostna jamstva za Ukrajino, v primeru konca vojne, predvsem odgovornost Evrope, čeprav so tudi ZDA v določeni meri vključene.

NATO načrtuje dodatnih 50 milijard dolarjev pomoči Ukrajini kljub pomislekom glede korupcije. Trumpova administracija naj bi preprečila Kijevu uporabo ameriških raket dolgega dosega. Ruski zunanji minister Sergej Lawrov se je odzval na srečanje med Zelenskim, EU in Trumpom. Analiza stroškov vojne v Ukrajini pa kaže, da največ bremena nosijo ukrajinski davkoplačevalci, državljani EU in Američani.