APDEJT.si

Donald Trump je v Beli hiši ustvaril 'Alejo slavnih predsednikov', kjer so razstavljeni portreti vseh ameriških predsednikov, razen Joeja Bidna. Namesto njegovega portreta je Trump razstavil sliko avtopena, s čimer ga je zasmehoval in ponovil svoje prejšnje trditve o njegovi uporabi avtomatskega pisala.

V Londonu so potekali obsežni protesti, ki odražajo naraščajočo zaskrbljenost javnosti glede priseljevanja in nacionalne identitete. Organizatorji proteste predstavljajo kot odraz širših skrbi glede suverenosti in varnosti. Hkrati je Združeno kraljestvo začelo izvajati dogovor s Francijo, v skladu s katerim vračajo migrante, ki vstopijo v državo brez dovoljenja, Francija pa v zameno pošilja preverjene prosilce za azil. Prva družina s tremi člani, vključno z majhnim otrokom, je že prispela v Združeno kraljestvo po tem dogovoru.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne želi izdelati jedrske bombe, in obtožil ZDA in Izrael za destabilizacijo regije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da je le še nekaj ur časa za dogovor o iranskem jedrskem programu, preden bodo uvedene stroge sankcije. Iranski jedrski vodja pa je ZDA označil za agresorja, ki spodbuja Izrael k zločinom.

Evropska unija je namenila dodatnih 50 milijonov evrov nujne pomoči Palestini, s čimer želi odgovoriti na »katastrofalne humanitarne razmere«, ki jih je povzročila izraelska ofenziva. Skupno je EU letos že zagotovila 220 milijonov evrov za palestinsko območje Gaze in Zahodni breg. Od leta 2023 je EU za palestinska ozemlja namenila več kot 550 milijonov evrov.

Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

V streljanju v migrantskem centru ICE v Dallasu je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec, ki je streljal s strehe na migrante, je storil samomor. Sekretarka za domovinsko varnost je potrdila, da je napadalec umrl zaradi samopovzročene strelne rane.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

V Franciji se pojavljajo pozivi k priznanju palestinske države. Medtem je v Bordeaux Montaigne 40 učiteljev zahtevalo takojšen in brezpogojen sprejem palestinskih študentov, ki bežijo pred nasiljem. Obenem so kritizirali francosko vlado zaradi blokiranja pomoči.

Izrael se zaradi judovskega novega leta ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Gazi. Ocenjeno je bilo, da bo prevzem Gaze mesto k izraelskim stroškom vojne prispeval 7,5 milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je v posebnem uvodniku branil priznanje palestinske države, medtem ko so v Italiji potekale množične demonstracije v znak solidarnosti s Palestino in proti izraelskemu genocidu.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Ministra za zunanje zadeve Belgije, Maxime Prévot, obžaluje odpoved koncerta izraelskemu dirigentu Lahavu Shaniju v Gentu, ki ga je odpovedal festival Flanders zaradi morebitnih stališč dirigenta glede Gaze. Prévot poziva k izogibanju posploševanjem med umetniki, Izraelci in politiko Benjamina Netanjahuja. Nemški voditelji so potezo označili za antisemitsko.

Kremlj je sporočil, da so mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino trenutno v »pavzi«. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da komunikacijski kanali sicer obstajajo in so dobro vzpostavljeni, vendar trenutno ne potekajo aktivno. Napredek v diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta se tako zdi manj verjeten.

V Nepalu se nadaljujejo protesti generacije Z zaradi prepovedi družbenih medijev in korupcije, ki so zahtevali že 34 življenj. Protestniki so za začasno premierko predlagali nekdanjo vrhovno sodnico Sushilo Karki. Razmere so povzročile krizni sestanek predsednika države. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z vladno politiko, gospodarskimi težavami in političnimi odločitvami, mladi pa zahtevajo obsežne politične reforme.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.