Nizozemsko letališče Schiphol se je v soboto ponovno spopadalo z obsežnimi motnjami v letalskem prometu, ki jih je povzročilo močno sneženje in zimsko vreme. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so odpovedali več sto letov, številni drugi pa so beležili precejšnje zamude. Tiskovni predstavnik letališča je pojasnil, da so razmere na enem največjih evropskih vozlišč primerljive s petkovim stanjem, ko so prav tako beležili številne odpovedi in motnje v urnikih. Potniki so se soočali z dolgimi čakalnimi dobami, saj so letališke službe težko zagotavljale nemoteno delovanje vzletno-pristajalnih stez v pogojih nenehnega sneženja. Uprava letališča je potnike pozvala, naj pred odhodom preverijo status svojih letov, saj se težave nadaljujejo že drugi zaporedni dan. Današnje motnje so neposredna posledica vztrajnega hladnega frontnega sistema, ki je zajel širše območje Amsterdama in ohromil logistične procese na letališču.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času pretresla serija najmanj sedmih močnih eksplozij. Po poročanju novinarjev tiskovne agencije AFP in pričevanjih lokalnih prebivalcev so pokom sledili zvoki, ki so spominjali na prelete letal v nizkem letu. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, saj so odjeknile sredi noči. Uradnih informacij o vzrokih za eksplozije ali morebitnih žrtvah in materialni škodi venezuelske oblasti sprva niso podale. Razmere v mestu ostajajo napete, medtem ko vojaška letala domnevno še naprej preletavajo območje prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih notranjepolitičnih napetosti v državi, vendar neposredna povezava s političnim dogajanjem še ni bila potrjena.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Tommy Lee Jones in njegova družina so izdali izjavo, v kateri so prosili za spoštovanje zasebnosti po nenadni smrti 34-letne hčerke Victorie Jones.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Oboroženi borci, povezani s teroristično skupino Islamska država (IS), so v več napadih na vasi v Demokratični republiki Kongo ubili najmanj 15 ljudi. Gre za nov val nasilja na nemirnem vzhodu države, kjer delujejo Združene demokratične sile (ADF), ki so svojo zvestobo prisegle Islamski državi. Napadalci so vdrli v naselja in ciljali civilno prebivalstvo, kar je povzročilo nov val strahu v regiji, ki se že desetletja spopada z nestabilnostjo. Lokalne oblasti so potrdile število žrtev in poudarile, da se varnostne razmere kljub prisotnosti vladnih sil in mirovnih misij ne izboljšujejo. Napadi so se zgodili v času povečane aktivnosti uporniških skupin, ki izkoriščajo težaven teren in pomanjkljiv nadzor v odročnih predelih države. Ta dogodek se vpisuje v niz brutalnih dejanj, ki so v zadnjih mesecih terjala številna življenja, vključno z masovnimi poboji na javnih dogodkih. Mednarodna skupnost ponovno opozarja na humanitarno krizo, ki jo povzroča nenehno nasilje v regiji Ituri in Severni Kivu.

Južni in osrednji del Mehike je v petek stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je povzročil preplah v prestolnici in priljubljenem turističnem središču Acapulco. Po prvih podatkih državne seizmološke službe in lokalnih oblasti sta v naravni nesreči umrli najmanj dve osebi. Tresenje tal so močno čutili prebivalci Ciudad de Mexica, kjer so ljudje v strahu zapuščali stavbe in se zatekali na ulice. Epicenter potresa je bil v zvezni državi Guerrero, ki leži ob pacifiški obali in je pogosto izpostavljena potresnim sunkom. Poleg smrtnih žrtev so poročali tudi o gmotni škodi na infrastrukturi in objektih, čeprav celoten obseg razdejanj še ni znan. Reševalne ekipe so na terenu in preverjajo stanje v bolj oddaljenih predelih države, medtem ko seizmologi opozarjajo na možnost popotresnih sunkov, ki bi lahko dodatno ogrozili že poškodovane zgradbe.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

Kanadski reper Drake se je znašel v središču pravnega spora, v katerem mu očitajo uporabo avtomatiziranih programov oziroma botov za umetno povečevanje števila predvajanj njegove glasbe na pretočnih platformah. Obtožbe so prišle v javnost prek poročanja specializiranih medijev, kot je Billboard, in so del širše tožbe proti spletni igralniški platformi Stake, ki jo glasbenik aktivno promovira. Po navedbah v tožbi naj bi uporaba teh tehnologij služila ustvarjanju lažnega vtisa o priljubljenosti njegovih skladb, kar neposredno vpliva na glasbeno industrijo in pravično razdelitev avtorskih honorarjev. Zadeva vzbuja pozornost predvsem zaradi tesne povezave med reperjem in platformo Stake, saj tožniki trdijo, da so bili ti mehanizmi del širše marketinške strategije. Devetintridesetletni glasbenik se s tovrstnimi obtožbami spopada v obdobju, ko glasbena industrija vse močneje zaostruje nadzor nad integriteto podatkov o poslušanosti. Drake ali njegovi predstavniki se na navedbe o domnevni streaming prevari še niso uradno odzvali, pravni postopek pa bo verjetno razkril več podrobnosti o delovanju omenjenih algoritmov in njihovi morebitni povezavi z reperjevo ekipo.

V zabaviščnem parku Disney World na Floridi se je med priljubljeno predstavo, ki poustvarja prizore iz filmske sage Indiana Jones, pripetila nesreča. Zaposleni v parku se je poškodoval, ko je poskušal zaustaviti 180 kilogramov težko umetno skalo iz gume, ki se je premikala proti občinstvu. Vodstvo parka Disney je potrdilo dogodek in pojasnilo, da je delavec s svojim posredovanjem preprečil morebitne poškodbe med obiskovalci. Incident se je zgodil med poustvarjanjem kultnega prizora iz prvega filma o Indiani Jonesu, kjer glavnega junaka preganja ogromna skala. Poškodovanega uslužbenca so oskrbeli na kraju dogodka in ga nato prepeljali v bolnišnico, njegovo stanje pa po dostopnih podatkih ni življenjsko ogroženo. Predstava je bila po dogodku začasno prekinjena, preiskava o vzrokih za odpoved varnostnega mehanizma pa še poteka.

Ameriške oblasti so v petek, 2. januarja, sporočile, da so na predvečer novega leta aretirale 18-letnega moškega, ki je načrtoval teroristični napad v imenu skrajne skupine Islamska država (IS). Osumljenec naj bi nameraval napasti ljudi z nožem in kladivom, vendar so ga organi pregona pravočasno ustavili. Po navedbah uradnih virov gre za posameznika s psihičnimi težavami, ki je svoje namere o napadu na civiliste izrazil že pred aretacijo. Preiskovalci so ugotovili, da je mladi Američan načrtoval nasilno dejanje prav med novoletnim praznovanjem, ko so množice ljudi na prostem najbolj ranljive. Kljub njegovim duševnim motnjam so oblasti primer obravnavale z najvišjo stopnjo resnosti zaradi neposredne grožnje javni varnosti in povezave z ideologijo teroristične organizacije. Osumljenec ostaja v priporu, medtem ko se preiskava o morebitnih drugih vpletenih ali dodatnih grožnjah nadaljuje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.

Volodimir Zelenski je imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo, za novega ministra za obrambo. Fedorov, ki je star 34 let, bo zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je to sporočil v petek in napovedal nadaljnje spremembe v vladi.

Nekdanja izraelska talka Romi Gonen je v televizijskem intervjuju za postajo Channel 12 prvič javno spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je utrpela med ujetništvom v Gazi. 25-letna Izraelka, ki so jo pripadniki gibanja Hamas ugrabili med napadom 7. oktobra 2023, je opisala različne oblike spolnega nasilja s strani štirih različnih moških. Čeprav v pričevanju ni neposredno uporabila besede posilstvo, je jasno nakazala na težo dejanj in grožnje z nasiljem, ki jih je prejemala med napadi. Gonenova je v svojem nastopu poudarila, da se ne namerava več podrejati molku in da njena izpoved predstavlja osebno zmago nad ugrabitelji. Opisala je trenutke nemoči v ujetniških prostorih, kjer so jo moški prisiljevali v tišino pod grožnjo povzročanja dodatne jeze. Njeno pričevanje se pridružuje redkim, a pretresljivim izpovedim drugih izpuščenih talk in talcev, medtem ko Hamas tovrstne obtožbe o sistematičnem spolnem nasilju vztrajno zanika. Izpoved prihaja v času, ko mednarodna javnost še vedno spremlja usodo preostalih ujetnikov v palestinski enklavi.

Britansko tožilstvo je vložilo obtožnico proti osebnemu vozniku boksarskega zvezdnika Anthonyja Joshue, ki je bil vpleten v prometno nesrečo s smrtnim izidom. Voznik je obtožen nevarne vožnje in vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja v dogodku, v katerem sta umrla dva boksarjeva prijatelja, Joshua pa je bil poškodovan. Po navedbah odvetnika obtoženca naj bi Joshua tik pred usodnim trkom zamenjal sedež in se preselil na zadnjo klop, kar v javnosti sproža vprašanja o natančnih okoliščinah dogodka. Preiskava se osredotoča na ravnanje voznika v trenutkih pred nesrečo, medtem ko obramba skuša izpostaviti dejstvo, da boksar v času trčenja ni sedel na sovoznikovem mestu. Nesreča je močno odmevala v športni javnosti, saj je vključevala enega najbolj prepoznavnih težkokategornikov na svetu. Proces se bo nadaljeval na sodišču, kjer bodo ugotavljali stopnjo odgovornosti voznika za izgubo dveh življenj in kršenje prometnih predpisov.

V petek so v italijanskih Alpah življenje izgubili trije smučarji, ki so jih zasuli snežni plazi na treh različnih lokacijah v Piemontu in Dolomitih. Med žrtvami so državljan Francije, državljanka Nemčije in Italijan. Tragični dogodki so se odvili v dolinah Val Maira in Bobbio Pellice ter v gorovju Dolomiti, kjer so razmere postale izjemno nevarne zaradi kombinacije obilnega sneženja, nenadne odjuge in močnega vetra. Nesreče so se zgodile ločeno, vendar so vse neposredna posledica nestabilne snežne odeje, ki se je sprožila v zahtevnih gorskih razmerah. Reševalne ekipe so kljub hitremu posredovanju na prizoriščih lahko le potrdile smrt ponesrečencev. Italijanske oblasti so zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov izdale opozorila za gornike in smučarje, saj vremenske razmere v visokogorju ostajajo nepredvidljive. Ta dogodek znova opozarja na nevarnosti, ki jih prinašajo hitre spremembe temperatur v alpskem svetu.