The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

Rusija je priznala, da je tanker Bella 1 ruski in je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev zasledovanja tankerja, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. Nota je bila poslana ameriškemu zunanjemu ministrstvu in Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki zvišuje izterjevalno takso s 7% na 12%.

V Kijevu in njegovi okolici je približno 500.000 odjemalcev ostalo brez električne energije po nedavnem napadu. Ukrajinski energetski holding DTEK je sporočil, da so brez elektrike ostale stotine tisoč družin.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

ZDA so izvedle zračne napade na cilje Islamske države na severozahodu Nigerije, kar je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Napadi so bili odziv na napade militantov na krščanske skupnosti v regiji. Nigerijska vlada je potrdila, da so ZDA izvedle napade na podlagi obveščevalnih podatkov, ki jih je zagotovila Nigerija. Prebivalci vasi Jabo so poročali o močnih eksplozijah in rdeči svetlobi na nebu. Ameriški obrambni sekretar je napovedal nadaljnje napade na cilje Islamske države v Nigeriji.

ZDA so na božični dan izvedle zračne napade na severozahodu Nigerije, usmerjene proti borcem Islamske države. Predsednik Donald Trump je dejal, da so militanti napadali in ubijali kristjane na tem območju. Nigerijska vojska se že več let spopada z različnimi oboroženimi skupinami, ameriški napadi pa predstavljajo zaostritev ofenzive. Nigerija je potrdila, da ZDA izvajajo napade.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump Class". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile večje, hitrejše ter močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij. Predsednik je dejal, da bo gradnja dveh ladij kmalu stekla, s končnim ciljem 20 do 25 novih plovil. Napoved je sprožila različne odzive, od podpore do kritik, ki so trdile, da gre za poskus preoblikovanja javnih institucij po njegovi podobi.

Visoki ruski general Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje oboroženih sil, je umrl v bombnem napadu z avtomobilom v Moskvi. Ruske oblasti za napad obtožujejo ukrajinsko obveščevalno službo in preiskujejo različne različice atentata. Eksplozija se je zgodila na parkirišču blizu generalovega doma. Sarvarov je bil veteran bojev v Čečeniji in Siriji.

Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu udeležil zasedanja Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta (EAEU). Poudaril je, da sodelovanje v EAEU krepi stabilnost gospodarstva regije, delež plačil v nacionalnih valutah med državami članicami pa je dosegel 93%.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da bo deklica Viktorija, ki je izrazila željo, da bi zamenjala voditelja oddaje »Moskva. Kremelj. Putin« Pavla Zarubina, prejela povabilo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Peskov je tudi razkril, da si je med 4,5-urnim dogodkom »Rezultati leta z Vladimirjem Putinom« lahko privoščil trenutke sprostitve.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu ločeno srečal z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom pred zasedanjem Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta. Putin je dejal, da je spremljal Lukašenkov govor v živo.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Voditelji EU so dosegli dogovor o skupnem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo brez obresti.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.