Švicarski preiskovalci so v petek identificirali prvo žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen lokal v smučarskem središču Crans-Montana. Gre za 16-letnega italijanskega reprezentanta v golfu Emanueleja Galeppinija, ki je sicer živel v Dubaju. Galeppini je prva uradno potrjena žrtev med več deset ljudmi, ki so izgubili življenje v ognju, med katerimi naj bi bilo po pričakovanjih preiskovalnih organov še več italijanskih državljanov. Požar, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev, več deset ljudi pa je huje poškodovanih. Italijanska golf zveza se je že odzvala na tragično novico in izrazila globoko žalovanje ob izgubi mladega športnika, ki so ga opisali kot predanega atleta s pravimi vrednotami. Preiskovalci v Švici medtem nadaljujejo z zahtevnim postopkom identifikacije preostalih žrtev, ki so močno opečene, kar upočasnjuje uradne potrditve identitete preminulih.

Preiskovalci v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so v petek začeli zahteven postopek identifikacije trupel po katastrofalnem požaru, ki je v novoletni noči zajel bar Le Constellation. Po zadnjih podatkih je v ognju umrlo približno 47 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo ranjenih, mnogi med njimi huje. Žrtve so večinoma mladi obiskovalci zabave, katerih trupla so zaradi izjemno visokih temperatur tako hudo opečena, da bo postopek uradne identifikacije trajal več dni. Prva javno potrjena žrtev je 16-letni italijanski reprezentant v golfu Emanuele Galeppini, ki je sicer živel v Dubaju. Medtem ko tuji veleposlaniki in pretreseni starši mrzlično iščejo informacije o pogrešanih, se nad švicarske oblasti zgrinja val kritik zaradi domnevnih varnostnih pomanjkljivosti. Italijanski veleposlanik v Švici Gian Lorenzo Cornado je opozoril, da so bili zasilni izhodi v lokalu nezadostni in po vsej verjetnosti nezakoniti. Švicarski uradniki so priznali, da je šlo pri dogodku za resne sistemske napake, preiskava pa se trenutno osredotoča na ugotavljanje odgovornosti za eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Cene stanovanjskih nepremičnin v Združenem kraljestvu so se decembra nepričakovano znižale za 0,4 odstotka, kar je povzročilo najnižjo letno rast cen od aprila 2024. Po podatkih gradbene družbe Nationwide se je letna rast cen upočasnila na 0,6 odstotka, kar je znatno manj od novembrskih 1,8 odstotka in pod pričakovanji ekonomistov, ki so napovedovali rahlo rast. Povprečna cena nepremičnine je tako decembra znašala 271.068 britanskih funtov. Analitiki opozarjajo, da se bo stagnacija na nepremičninskem trgu verjetno nadaljevala tudi v letu 2026. Robert Gardner, glavni ekonomist pri Nationwide, je pojasnil, da so na upočasnitev vplivali tudi primerjalni učinki z lanskim letom, ko je bila rast cen decembra 2024 precejšnja. Kljub splošnemu trendu upadanja v državi je Severna Irska že tretje leto zapored zabeležila izjemno rast, saj so se tam cene v letu 2025 zvišale za 9,7 odstotka. Napovedi za prihodnje leto ostajajo previdne, saj strokovnjaki pričakujejo, da bodo vrednosti nepremičnin ostale na trenutnih ravneh zaradi širših gospodarskih pritiskov.

V javnost je prišla identiteta prve žrtve tragičnega požara, ki je na silvestrovo zajel lokal v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana. Gre za 17-letnega Emanuela Galeppinija, obetavnega italijanskega reprezentanta v golfu, ki je s svojo družino živel v Dubaju. Italijanska golf zveza se je od mladega športnika poslovila z izjavo, v kateri so poudarili, da je poosebljal strast in pristne vrednote športa. Požar v priljubljenem alpskem središču je povzročil precejšnje razburjenje, preiskovalci pa še vedno ugotavljajo natančne vzroke za izbruh ognja in morebitno število drugih žrtev. Galeppini, ki je izviral iz Genove, je veljal za vzhajajočo zvezdo italijanskega golfa. Njegova smrt je sprožila številne odzive v športni javnosti, ki objokuje izgubo mladega talenta. Švicarske oblasti nadaljujejo s forenzično preiskavo prizorišča, da bi potrdile identitete vseh vpletenih v nesrečo.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je bil uradno zaprisežen kot 110. župan mesta New York. Mamdani, ki je v svojem prvem govoru na stopnicah mestne hiše napovedal "novo dobo" za ameriško metropolo, je s tem postal prvi musliman in hkrati prva oseba južnoazijskega porekla, rojena v Afriki, na čelu tega mesta. Ceremonijo zaprisege, na kateri je roko položil na Koran, je vodil neodvisni senator iz Vermonta Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru poudaril zavezanost agresivnemu izvajanju demokratične socialistične agende, ki se osredotoča na interese delavskega razreda. Njegov prevzem funkcije sledi odmevni novembrski volilni zmagi, kjer je premagal uveljavljene politične nasprotnike. Analitiki ocenjujejo, da bi njegov vzpon na čelo največjega ameriškega mesta lahko pomembno vplival na dinamiko prihajajočih vmesnih volitev v Združenih državah Amerike in na prihodnjo usmeritev demokratske stranke.

Število smrtnih žrtev požara v baru v Crans-Montani se je povečalo na 47, ranjenih pa je 112 ljudi. Med pogrešanimi je tudi šest italijanskih državljanov, 13 Italijanov pa je hospitaliziranih. Italijanski zunanji minister Tajani je odpotoval na kraj nesreče. Preiskovalci si prizadevajo identificirati žrtve.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so razkrili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi neupoštevanja nevroloških procesov pri ustvarjanju navad. Študije kažejo, da se zastavljenih ciljev dolgoročno drži le četrtina ljudi, medtem ko preostali obupajo že v prvih tednih januarja. Raziskave poudarjajo, da so zaobljube pogosto preveč ambiciozne in niso usklajene z dejanskimi vsakodnevnimi vzorci posameznikov. V javnosti se mnenja o učinkovitosti tovrstnih zaobljub močno razlikujejo. Medtem ko nekateri v njih vidijo priložnost za osebno rast in izboljšanje finančnega ali fizičnega stanja, mlajše generacije pogosto dvomijo v njihovo smiselnost. Strokovnjaki svetujejo, naj se posamezniki namesto na drastične spremembe osredotočijo na postopno spreminjanje navad, ki so bolj trajnostne in prilagojene delovanju možganov.

Urad guvernerja Bermudov je uradno napovedal nove ključne imenovanja v pravosodnem vrhu otočja, ki bodo stopila v veljavo s 1. januarjem 2026. Dr. Ian Kawaley je bil izbran za novega predsednika prizivnega sodišča, kjer bo nasledil sira Christopherja Clarka. Gre za pomembno kadrovsko spremembo v bermudskem sodstvu, ki naj bi zagotovila kontinuiteto in strokovnost pri delu najvišjega sodnega organa. Poleg imenovanja Kawaleyja so oblasti potrdile tudi prihod sira Juliana Flauxa, ki bo zasedel položaj prizivnega sodnika. Imenovanja je potrdila vladna tiskovna predstavnica, ki je poudarila, da so postopki izbire sledili uveljavljenim protokolom. Poleg omenjenih se v sodniške vrste vrača tudi sir Gary Hickinbottom, kar dodatno krepi sestavo prizivnega senata za prihodnje mandatno obdobje. Odločitev o novih članih sodišča je ključna za stabilnost pravnega reda te britanske čezmorske ozemlja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropski voditelji in zavezniki na srečanju v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja, sprejeli trdne zaveze za zaščito Ukrajine po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron je v ta namen sklical srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki naj bi določila varnostne okvire za stabilnost regije v prihodnosti. Pobuda prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o trajnih jamstvih, ki bi preprečila ponovne konflikte. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje Macronovih diplomatskih prizadevanj za aktivnejšo vlogo Evrope pri reševanju ukrajinske krize. Po besedah francoskega predsednika bodo zaveznice v Parizu oblikovale konkretne mehanizme za zaščito ukrajinske suverenosti, kar je ključni pogoj za vsakršen dolgoročen dogovor z Moskvo. Dogodek se bo odvil v kritičnem obdobju, ko si Francija prizadeva ohraniti enotnost zaveznic ob zastoju v nekaterih drugih pogajalskih formatih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropske prestolnice in zaveznice na srečanju v Parizu 6. januarja sprejele trdne zaveze za zaščito Ukrajine. Sestanek t. i. koalicije voljnih bo namenjen oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi stopila v veljavo po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron s to pobudo utrjuje svojo vlogo osrednjega diplomatskega akterja v Evropi, kar sledi njegovim decembrskim prizadevanjem za oživitev pogovorov z Moskvo v času, ko so ameriško-ruska pogajanja zastala. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajne francoske podpore Kijevu, ki vključuje tako vojaško pomoč kot diplomatska prizadevanja za dolgoročno stabilnost regije. Francoski predsednik poudarja, da mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju lastne varnostne arhitekture. Razprave bodo vključevale konkretne obveze glede obrambne pomoči in mehanizmov, ki bi preprečili ponovno agresijo na ukrajinsko ozemlje po končanju trenutnih sovražnosti.

Po poročanju virov blizu AP, je CIA izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristanišče v Venezueli, za katerega se domneva, da so ga uporabljali venezuelski narkokarteli. Poleg tega je ameriška vojska napadla "konvoj" treh plovil, ki naj bi sodelovala pri tihotapljenju mamil, pri čemer so bili najmanj trije ljudje ubiti.

Tajska je v sredo, 31. decembra 2025, v skladu z dogovorom o ponovni prekinitvi ognja izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od lanskega julija. Izpustitev se je zgodila na mednarodni vstopni točki Ban Pak Kard v provinci Chanthaburi, s čimer so državi začeli udejanjati sporazum, dosežen med preteklim koncem tedna. Čeprav je Bangkok sprva odlašal z repatriacijo zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Kambodže, je do izpustitve vendarle prišlo, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi večmesečnih smrtonosnih mejnih spopadov. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pozdravilo deeskalacijo in skupno izjavo obeh držav. K umiritvi razmer so v preteklih tednih pozivale tudi svetovne velesile, vključno z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki je poskušala prevzeti vlogo glavnega posrednika pri reševanju dolgotrajnega ozemeljskega spora. Kljub izpustitvi vojakov razmere na meji ostajajo pod strogim nadzorom, saj so pretekli dogovori večkrat propadli zaradi incidentov s kopenskimi minami in medsebojnega obtoževanja o kršitvah ozemeljske celovitosti.

Policija je v različnih krajih po svetu, vključno s Delhijem, Cyberabadom in Fidžijem, poostrila nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola med novoletnimi praznovanji. V Delhiju so izdali več kot 850 kazni, kar je 56% več kot lani. V Cyberabadu so prijeli 928 ljudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na Fidžiju so v 48 urah aretirali 23 voznikov in zabeležili 256 prekrškov zaradi prehitre vožnje.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Zaradi močnega sneženja v osrednjem in severnem delu Poljske je na hitri cesti S7 med Varšavo in Gdanskom nastal več deset kilometrov dolg zastoj. Po poročanju lokalne policije so kolone vozil v noči na sredo dosegle dolžino do 20 kilometrov, v mrazu pa je ostalo ujetih na stotine voznikov. Težave so se začele v torek popoldne, ko so tovorna vozila zaradi spolzkega cestišča in snega začela obstajati na klancih, kar je popolnoma ohromilo promet. Policisti iz Olsztyna in Ostrode so ponoči nudili pomoč ujetim vozikom, do srede zjutraj pa je promet ponovno stekel. Namestnik poljskega ministra za infrastrukturo Stanislaw Bukowiec je na novinarski konferenci potrdil, da v dogodku nihče ni bil poškodovan, kljub ekstremnim zimskim razmeram, ki so ohromile ključno prometno povezavo do baltskega pristanišča Gdansk.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Kraljica Camilla je podrobno opisala grozljiv trenutek, ko jo je na vlaku napadel moški.

Ob praznovanju novega leta so policijske enote v različnih mestih po svetu izvedle številne aretacije zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V Delhiju so izdali več kot 800 kazni, v Cyberabadu pa so prijeli 928 oseb. Na Fidžiju so v 48 urah zabeležili 23 aretacij voznikov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 256 kršitev hitrosti. Policija poziva voznike, naj vnaprej načrtujejo prevoz in se izogibajo vožnji pod vplivom alkohola.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Tajska in Kambodža sta uspešno prestali prvih 72 ur dogovorjenega premirja, s čimer se je ustavilo dvajsetdnevno obdobje nasilnih mejnih spopadov. Prekinitev ognja, ki je začela veljati v soboto opoldne, je končala najhujše sovražnosti v zadnjih letih, v katerih je umrlo najmanj 101 oseba, več kot pol milijona prebivalcev na obeh straneh meje pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Čeprav so razmere na terenu trenutno stabilne, Bangkok opozarja na domnevne kršitve dogovora, kar je povzročilo zamudo pri izpustitvi vojnih ujetnikov. Kambodža uradno še ni podala informacij o usodi 18 svojih vojakov, vendar obe strani izražata upanje, da bo premirje omogočilo stabilizacijo dvostranskih odnosov in ustvarilo pogoje za dolgotrajnejšo politično rešitev mejnega spora. Razmere so se umirile po intenzivnih diplomatskih pritiskih sosednjih držav in mednarodne skupnosti, ki so sledili stopnjevanju nasilja ob spornem obmejnem pasu, kjer so se spopadi v juliju nevarno razširili na civilna območja.