Argentinski predsednik Javier Milei je uradno podpisal zakon, ki državljanom omogoča legalizacijo neprijavljenih prihrankov v ameriških dolarjih, s čimer želi vlada okrepiti likvidnost v bančnem sistemu. Ukrep, ki ga je kongres potrdil decembra, je usmerjen proti t. i. prihrankom pod vzmetnico, ki po uradnih ocenah znašajo okoli 251 milijard dolarjev. Argentinci se zaradi zgodovinskih izkušenj z gospodarskimi krizami in visoko inflacijo tradicionalno zatekajo h gotovinskemu varčevanju zunaj uradnih finančnih tokov. Z novim zakonom želi Buenos Aires spodbuditi vnos tujih valut v domači finančni sistem in s tem stabilizirati gospodarstvo. Podatki kažejo, da so se ti zunanji prihranki v zadnjem letu še povečali, kar odraža globoko nezaupanje v domače banke. Vlada upa, da bo davčna amnestija in možnost zakonite uporabe teh sredstev prepričala prebivalstvo k vrnitvi denarja v obtok, kar je ključno za uresničevanje Mileievih radikalnih gospodarskih reform.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Predsednik ZdruŹenih drŹav Amerike Donald Trump je ostro opozoril iranski reŹim, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, ĉe bo prišlo do nadaljnjega ubijanja protestnikov. Po poroĉanju tujih tiskovnih agenc so protivladni protesti v Iranu, ki so se zaĉeli zaradi visoke inflacije in gospodarskih teŹav, prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. V zadnjih dneh je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi tudi en pripadnik varnostnih sil, medtem ko so oblasti aretirale veĉ deset udeleŹencev maršev. Trump je prek socialnih omreŹij sporoĉil, da so ZDA yoboroŹene in pripravljene na odzivy, s ĉimer je stopnjeval pritisk na Teheran v ĉasu notranje politiĉne nestabilnosti v drŹavi. Protesti so se razširili po celotnem Iranu, zlasti v zahodnih provincah, kjer je napetost med prebivalstvom in reŹimom ajatol najvišja. Razmere so se zaostrile po tem, ko so se protesti proti gospodarski krizi prelevili v splošno nasprotovanje politiĉnemu vrhu drŹave.

New York Times je bil obtožen prikrivanja genocida v Gazi z opisovanjem izraelskih dejanj kot kazenskega pregona. Izraelske omejitve so paralizirale humanitarno pomoč v Gazi. Predsednica odbora za zdravje v Knesetu je ponovno predlagala izstop Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi domnevnega antisemitizma.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil trdno prepričanje v zmago ruske vojske v konfliktu z Ukrajino. V enem svojih najkrajših nagovorov od začetka vojne je Putin poudaril, da so milijoni Rusov poenoteni v podpori vojakom, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji. Izpostavil je, da državljane druži iskrena in brezpogojna ljubezen do domovine, ter čestital vsem pripadnikom oboroženih sil, ki se borijo na fronti. Nagovor je bil osredotočen na narodno enotnost in neomajno zaupanje v vojaški uspeh, medtem ko se Rusija še naprej spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Putin je ruske heroje pozval k vztrajnosti, državljane pa k podpori tistim, ki branijo interese države. Kljub napovedim o morebitnih diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta, ki so se pojavljala v preteklih mesecih, je ton predsednika ostal odločen in osredotočen na dokončno vojaško prevlado.

Iranski uradniki so zagrozili z neposrednim odgovorom na morebitne napade ZDA ali Izraela, pri čemer so ZDA obtožili 'brezobzirnih groženj'. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnih novih vojaških ukrepov proti Iranu.

Jair Bolsonaro je prestal nov kirurški poseg v Brasilii, s katerim so zdravniki poskušali okrepiti blokado živca diafragme in ustaviti njegovo kronično kolcanje. Po operaciji je na pooperativni negi.

Izraelska vlada je v torek napovedala, da bo s 1. januarjem 2026 prekinila sodelovanje z več kot 25 mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki delujejo na območju Gaze. Med njimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev temelji na navedbah o neizpolnjevanju novih, strožjih pogojev glede poročanja o financiranju, osebju in operativnih postopkih, ki jih je Izrael uvedel za nevladne organizacije na vojnem območju. Prizadete organizacije bodo morale po napovedih Izraela vse svoje dejavnosti zaključiti najpozneje do 1. marca 2026. Ta poteza stopnjuje že tako napete odnose med izraelskimi oblastmi in mednarodnimi humanitarnimi agencijami, ki so že v preteklosti opozarjale na sistematično oviranje pomoči. Kritiki opozarjajo, da bo prepoved delovanja ključnih organizacij še dodatno poglobila humanitarno katastrofo v Gazi, kjer se prebivalstvo sooča s pomanjkanjem hrane in zdravstvene oskrbe kljub krhkemu dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelska stran po drugi strani vztraja, da so varnostni pregledi in nove normativne zahteve nujni za preprečevanje zlorab humanitarnih kanalov s strani oboroženih skupin. Odločitev je že sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, ki Izrael poziva k zagotovitvi neoviranega dostopa pomoči.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega kopenskega napada na venezuelskem ozemlju, usmerjenega proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Trump je na novinarski konferenci pojasnil, da so ameriške sile v operaciji uničile moke in pristanišča, ki po njegovih besedah ne obstajajo več. Predsednik ZDA je ob tem opozoril, da se bodo tovrstni napadi nadaljevali vse do umika venezuelskega voditelja Nicolása Madura s položaja. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti med državama, saj so predhodne akcije vključevale predvsem napade na plovila v mednarodnih vodah. Trump je poudaril, da je bil cilj napada uničenje logističnih točk, kjer se pripravljajo pošiljke prepovedanih substanc, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javno ni predstavil. Akcija sledi seriji ameriških obtožb na račun Madurovega režima, ki ga Washington neposredno povezuje z organiziranim kriminalom in narkoterorizmom v regiji.