Kreml trdi, da je bil napad na Putina namenjen uničenju mirovnih prizadevanj, Putinovo lokacijo pa bo ohranil skrivno.
Objavljeno: 30. 12. 2025 6:56
30. dec 20:12
Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.
30. dec 15:53
Ukrajina je zanikala, da bi izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco, Rusija pa kljub pozivom še ni predložila nobenih prepričljivih dokazov za svoje trditve. Kremlj je zavrnil zahteve po predložitvi dokazov.
30. dec 13:00
Rusija še naprej obtožuje Ukrajino napada na rezidenco Vladimirja Putina, vendar ne ponuja nobenih dokazov za te trditve. Kreml celo trdi, da dokazi niso potrebni. Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot poskus preusmeritve pozornosti. Donald Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti.
30. dec 11:57
Rusija je po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji zaostrila retoriko proti Ukrajini. Kreml je dejal, da bo napad zaostril stališče Rusije v mirovnem procesu in ga označil za teroristično dejanje, ki cilja na prekinitev pogajanj. Moskva je napovedala diplomatske in vojaške posledice, hkrati pa ni predložila dokazov za napad. ZDA so izrazile šokiranost nad domnevnim napadom.
30. dec 8:23
Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, kar naj bi po navedbah Kremlja zaostrilo stališče Rusije v mirovnih pogajanjih. Ukrajina je obtožbe zanikala in jih označila za laž. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču. Nekdanji vodja Kremlja, Dmitrij Medvedejev, je Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Rusija si prizadeva utrditi ozemeljske pridobitve, Ukrajina pa vsako prekinitev ognja brez varnostnih jamstev vidi kot priložnost za Rusijo, da preuredi vojsko za prihodnje napade.
30. dec 7:40
Rusija je obtožila Ukrajino napada z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar naj bi po navedbah Kremlja zaostrilo rusko stališče v mirovnih pogajanjih. Ukrajina je obtožbe zanikala in jih označila za rusko dezinformacijo. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. ZDA so izrazile šokiranost nad domnevnim napadom.
30. dec 6:00
Rusija je obtožila Kijev, da je izvedel napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in opozorila, da bo to vplivalo na njeno stališče v pogajanjih. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe označil za laž. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da mora Zahod razumeti, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču v Ukrajini.
Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.
Kontekst in ozadje
28. dec. 2025
Diplomatska ofenziva na Floridi
Donald Trump se je na Floridi ločeno pogovarjal s Putinom in Zelenskim o možnostih za končanje konflikta. Zelenski je ob tem napovedal odpiranje vprašanja ozemeljske celovitosti, medtem ko je Trump pogovore označil za produktivne.
Poročila o Trumpovih predlogih za ozemeljske koncesije so povzročila napetosti, saj jih je Kijev zavrnil. Zelenski je napovedal posredovanje lastnega mirovnega načrta Washingtonu po posvetovanjih z evropskimi zavezniki.
Evropski voditelji so zavrnili Trumpov mirovni načrt in pripravili lasten predlog za rešitev konflikta. Trump naj bi Zelenskemu postavil ultimat za sprejetje pogojev, ki so vključevali de facto priznanje okupiranih ozemelj.
Pojavila so se ugibanja o vrhovnem srečanju v Budimpešti, kjer naj bi Trump pritiskal na Zelenskega, naj sprejme ruske pogoje. Zelenski je srečanje s Trumpom označil za pozitivno, a brez konkretnih zagotovil o novi oborožitvi.
Zelenski je v intervjuju nakazal možnost odstopa s položaja po koncu vojne, saj ne želi voditi države v mirnem času. Istočasno so se krepili pritiski glede zmanjšanja ameriškega angažmaja v regiji.
Trumpova zgodnja prizadevanja za mir niso obrodila sadov, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Italijanski mediji so poročali o nepredvidljivosti ameriške politike, medtem ko je Putin ohranjal tesne stike z Iranom.
Pogajanja v Istanbulu in nadaljevanje mobilizacije
Kljub pogovorom v Istanbulu o možnosti vrhovnega srečanja je Rusija nadaljevala z mobilizacijo in vojaškimi operacijami. Moskva je poudarila, da se bo Putin srečal z Zelenskim šele ob koncu mirovnega procesa.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo. Kot članica EU in NATO Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju politike do Rusije in nudenju pomoči Kijevu. Vsakršen premik k pogajanjem ali sprememba ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom bi pomenila nujnost prilagoditve slovenske zunanjepolitične strategije in morebitne spremembe pri oskrbi z energenti ter gospodarski stabilnosti v regiji.
Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva revidirala svoje pogajalsko stališče glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril pomen diplomatske rešitve spora. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.
Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o spremembi svojega pogajalskega stališča glede vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega napada na Putinovo rezidenco in poudaril diplomatsko rešitev konflikta. Rusija je trdila, da je premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.
Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost in poudaril diplomatsko rešitev spora. Rusija naj bi premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.
Donald Trump naj bi se poleg Ukrajine odločil igrati tudi na karto Venezuele. Po srečanju Zelenskega s Trumpom na Floridi je ta dejal, da sta Rusija in Ukrajina bližje dogovoru. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala Trumpove izjave o jedrski elektrarni Zaporožje. Rusija je po obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco sporočila, da bo ponovno preučila svoje pogajalsko stališče.
Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem predlogu za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta z Rusijo. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je predstavil prenovljen mirovni načrt, ki vključuje 15-letna varnostna jamstva s strani ZDA, čeprav bi si Kijev želel dolgoročnejšo, 50-letno zavezo za odvrnitev prihodnjih ruskih napadov.
Situacijo so dodatno zapletle navedbe Kremlja o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Putin je v telefonskem pogovoru s Trumpom, ki je potekal tik pred obiskom Zelenskega, dejal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoja pogajalska stališča. Medtem ko je Trump izrazil jezo nad domnevnim napadom, je Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogovorov. Zelenski je ob tem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam, zlasti v regiji Donbas.
Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede vprašanja ozemelj še ni bilo. Zelenski je poudaril nujnost varnostnih jamstev, pri čemer ZDA menda ponujajo 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi 50-letne zaveze za odvračanje bodoče ruske agresije.
Napetost so dodatno stopnjevale navedbe Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina tik pred srečanjem. Ruski predsednik je v telefonskem pogovoru Trumpu sporočil, da bo Rusija zaradi tega dogodka ponovno preučila svoja stališča v pogajanjih. Kijev je obtožbe o napadu odločno zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih procesov. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostajajo ključna vprašanja, kot so usoda jedrske elektrarne Zaporožje in umik vojaških sil, predmet zahtevnih nadaljnjih pogajanj.
Zelenski je medijem pojasnil, da velika večina Ukrajincev sicer podpira mir, vendar jih kar 85 odstotkov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Po njegovih besedah Trumpov optimizem morda ne odraža realnega stanja na terenu in pripravljenosti ukrajinskega ljudstva na kapitulacijo. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov za zastoj v mirovnih procesih obtožil evropske voditelje, ki naj bi se po njegovih besedah pripravljali na vojno z Rusijo.
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo. Kot članica EU in NATO Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju politike do Rusije in nudenju pomoči Kijevu. Vsakršen premik k pogajanjem ali sprememba ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom bi pomenila nujnost prilagoditve slovenske zunanjepolitične strategije in morebitne spremembe pri oskrbi z energenti ter gospodarski stabilnosti v regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.