Rusija je poročala o 27 smrtnih žrtvah v napadu z brezpilotnim letalnikom v zasedeni vasi v Hersonski oblasti in za napad obtožila Ukrajino. Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa doslej niso bila uspešna. Ruski senator Aleksej Puškov je dejal, da želi Zahod uničiti Rusijo z Ukrajino kot instrumentom.

Rusija je obtožila Ukrajino za smrtonosni napad z droni na praznovanje novega leta v regiji Herson, pri čemer je umrlo najmanj 24 ljudi. Ruska misija pri ZN v Ženevi je obsodovala molk zahodnih držav ob tem "terorizmu" in ga označila za "odprto sokrivdo".

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izrazil prepričanje o zmagi v Ukrajini, poudaril enotnost in medsebojno podporo Rusov kot ključ do doseganja novih ciljev. Nagovor je bil objavljen v času, ko Donald Trump spodbuja mirovna pogajanja, medtem ko se vojna bliža četrtemu letu.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v izjavi za Radio Sputnik 31. decembra 2024 zatrdila, da so zahodne države v stanju groze in panike. Po njenih besedah se zahodni voditelji spopadajo z neizogibnim spoznanjem, da je njihova strategija o strateškem porazu Rusije dokončno propadla. Zaharova je poudarila, da strah ne izvira le iz neuspeha na bojišču, temveč tudi iz potrebe po pojasnjevanju teh rezultatov lastnemu prebivalstvu, ki mu je bila obljubljena zmaga. Diplomatka je v svojem nastopu navedla, da so zahodne države same zavrnile vse predloge za sodelovanje in prekinile stike z Moskvo, zdaj pa se soočajo s posledicami takšnih odločitev. Po njenih navedbah je koncept, da bi Rusijo "postavili na njeno mesto", doživel javni polom, kar v zahodnih prestolnicah povzroča politično negotovost. Zaharova meni, da se Zahod boji neznane prihodnosti, ki sledi po sesutju njihove dosedanje zunanjepolitične usmeritve do Ruske federacije.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in zahodne države. Zaharova je zatrdila, da se je Zelenski preobrazil v »monstruma«, ki ga je ustvaril Zahod, zdaj pa naj bi ta ista figura predstavljala neposredno grožnjo svojim nekdanjim zaveznikom. Po njenih besedah se zahodne države vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša trenutno ukrajinsko vodstvo, pri čemer je izpostavila domnevno korupcijo kijevskega režima in preusmerjanje zahodnega orožja na druga svetovna krizna žarišča. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je v svoji retoriki uporabila ostre prispodobe in navedla, da orožje, ki ga Zahod dobavlja Ukrajini, dosega različne regije po svetu, vključno z afriško celino. Ruska stran ob tem obtožuje Kijev in Zahod sodelovanja s terorističnimi skupinami v Afriki za izvajanje diverzij proti ruskim interesom. Po navedbah Zaharove države, kot so Mali, Niger in Burkina Faso, že zahtevajo posredovanje Varnostnega sveta ZN zaradi domnevne podpore Kijeva terorizmu, kar naj bi bil dokaz o širjenju negativnega vpliva ukrajinskega predsednika onkraj meja Evrope.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v nizu intervjujev za ruske medije izjavil, da ima ruska vojska v Ukrajini popolno strateško pobudo. Po njegovih besedah se mora Zahod sprijazniti z realnostjo na terenu, medtem ko se razpravlja o morebitnih diplomatskih rešitvah za končanje vojne. Lavrov je poudaril, da so ruske zahteve po nevtralnem in neuvrščenem statusu Ukrajine nespremenljive, ter izključil kakršno koli prisotnost sil Nata v državi. Vodja ruske diplomacije trdi, da je strateška pobuda v celoti v rokah ruske vojske, kar naj bi bilo jasno tudi zahodnim zaveznikom Kijeva. V svojih izjavah je ponovil, da kakršen koli mirovni načrt zahteva ukinitev ambicij Ukrajine po članstvu v severnoatlantskem zavezništvu. Te izjave prihajajo v času, ko se pritisk za mirovna pogajanja stopnjuje, hkrati pa Rusija uporablja svojo vojaško pozicijo kot vzvod za dosego maksimalističnih političnih ciljev. Lavrov je še dodal, da je Evropska unija ena glavnih ovir za mir, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije, kar po njegovih besedah ni mogoče.

Uradna tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopih na televizijskih kanalih Solovjov Live in Rusija-1 izjavila, da zahodne države neposredno sponzorirajo in opravičujejo teroristična dejanja kijevskega režima. Po njenih besedah je Zahod prešel pot od molčečega dopuščanja do aktivnega podeljevanja odpustkov za napade, ki jih izvaja Ukrajina. Zaharova je poudarila, da se bo kijevski režim zaradi svojih dejanj moral spopasti z ostrim odgovorom Ruske federacije. Ruska diplomacija s temi izjavami stopnjuje retoriko proti zahodnim zaveznicam Ukrajine, ki jih obtožuje sokrivde pri napadih na rusko ozemlje in infrastrukturo. Izjave so sledile nedavnim incidentom, ki jih Moskva označuje za teroristične operacije podprte s strani tujih obveščevalnih služb in finančnih sredstev. Zaharova je ob tem opozorila, da tovrstna dejanja resno ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Donald Trump je izjavil, da bo podprl nadaljnje izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega sporazuma o jedrskem programu in bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. Prav tako je napovedal, da bo, če Hamas ne bo razorožen, več držav poskrbelo za 'izbris' te organizacije. Zelenski je v intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni z Rusijo brez ključne podpore ZDA.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da si Zahod zatiskal oči pred korupcijskimi škandali v Ukrajini, ker Kijev uporabljajo kot vojaškega ovna proti Rusiji. Po Lavrovovih besedah evropskim državam ni mar za obsežno korupcijo v Kijevu, saj ga še naprej financirajo.

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje pomembnih rezultatov od srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročanju ruskih medijev naj bi bil Zelenski v paniki in prosil Zahod za pomoč, potem ko so ruske sile izvedle napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Srečanje Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi ni prineslo dokončne rešitve glede ozemeljskih vprašanj, predvsem glede Donbasa. Rusija naj bi po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom ponovno pritisnila na Ukrajino, da popolnoma opusti Donbas. Kljub optimizmu glede mirovnih pogajanj, glavne točke spora ostajajo nerešene.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je izrazil mnenje, da bi lahko zahodne države izkoristile varnostna jamstva za Ukrajino, za katere se zavzema Volodimir Zelenski, za izzivanje Rusije.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija smatrala vse evropske vojaške enote, nameščene v Ukrajini, za legitimne vojaške cilje. Prav tako je obtožil Evropsko unijo, da je glavni ovira pri doseganju miru v Ukrajini, in da ne skriva želje po spopadu z Rusijo na bojišču.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da pametni zahodni politiki Ukrajini ponujajo dobre pogoje za končanje konflikta z Rusijo, vendar jih Kijev ne želi sprejeti. Putin je to izjavil v soboto, 27. decembra.

Novinar Thomas Fazi je izjavil, da zahodne države s svojim delovanjem nad Ukrajino izvajajo "očitno zločin" in jo namenoma uničujejo.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je izpostavil ključne pomanjkljivosti v mirovnem načrtu Vladimirja Zelenskega, za katere meni, da jih Zahod ignorira. Davis je v objavi na družbenem omrežju X navedel tri resne pomanjkljivosti v načrtu.

Beloruski minister za obrambo, generalpodpolkovnik Viktor Hrenin, je ponovil obtožbe, da se zahodne države pripravljajo na vojaške operacije in poudaril, da to "ni blef".

Brandon Smith v svojem članku razmišlja o atentatu na Charlieja Kirka kot o simboličnem dogodku, ki označuje konec civilne razprave na Zahodu. Po njegovem mnenju je ta dogodek razdelil ljudi na dva pola: konservativce in sredince, ki še vedno verjamejo v napredek skozi tradicionalno politiko, in tiste, ki razumejo, da je tak pristop neuspešen.

Ukrajina nima finančnih sredstev za izvedbo volitev, zato bi morale druge države prevzeti to odgovornost, je izjavil svetovalec predsedniškega urada Mihail Podoljak.

Iranski vodja jedrske energije Mohammad Eslami je izjavil, da je glavni razlog za zahodno nasprotovanje Iranu njegov znanstveni in tehnološki napredek, ne pa jedrsko orožje. Iran bo zavrnil inšpekcije Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na bombardiranih jedrskih lokacijah, dokler agencija ne pojasni svojega stališča glede morebitnih napadov ZDA in Izraela.

Vladimir Putin je naročil, da se ukrajinski in donbaški športni nazivi izenačijo z ruskimi do pomladi 2026. Prav tako je naložil vladi pripravo zakonodajnih sprememb za vzpostavitev enotnega registra podjetnikov na področju športa in telesne kulture. Poleg tega je Putin odredil obvezno dvigovanje ruske zastave na vseh športnih tekmovanjih in njeno stalno prisotnost na športnih objektih v Rusiji.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je izjavil, da obstaja neposredna povezava med trenutnim ukrajinskim vodstvom in nacionalističnim gibanjem ideologa Stepana Bandere, ki ga je podpiral Zahod.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril podrobnosti najnovejšega mirovnega načrta za Ukrajino, ki ga vodijo ZDA, in dejal, da so se o njem dogovorili pogajalci iz Kijeva in Washingtona. Načrt vključuje demilitarizirana območja, ključna vprašanja pa ostajajo odprta, zlasti glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje. Zelenski je izjavil, da so pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu, ki bi končal rusko-ukrajinsko vojno, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu.

Organizacija Turning Point USA se je znašla pod plazom kritik zaradi postavitve replike šotora, v katerem je bil 'umorjen' Charlie Kirk, kot foto postaje na konferenci AmericaFest. Ben Shapiro je medtem izpostavil potrebo po 'čiščenju' konservativnih vrst, Erika Kirk pa je med podelitvijo nagrade naredila neroden lapsus, ko je namesto 'darilo' (gift) rekla 'prevara' (grift).

Ameriški senator Lindsey Graham je ocenil, da se Vladimir Putin ne bo ustavil v Ukrajini, če Zahod ne bo povečal pritiska. Graham je pozval k strožjim ukrepom proti Rusiji in predlagal, da se Ukrajini dobavi rakete Tomahawk, če Putin zavrne mirovni sporazum, da bi lahko napadla vojaške tovarne na ruskem ozemlju.

Ruski diplomat Jurij Pilipson je pohvalil Srbijo, ker kljub pritiskom ohranja prepoved izvoza streliva "sumljivim izvajalcem". Pilipson je poudaril, da Moskva ceni to potezo kot načelno stališče Beograda, ki ostaja partner Rusije kljub vplivu Zahoda.

Vladimir Putin je med konferenco opozoril Evropo pred morebitno blokado Kaliningrada, ruske eksklave. Zagrozil je, da bo Rusija uničila vse grožnje, ki se nanašajo na to območje, in poudaril, da ne bo dovolil blokade svojega ozemlja. Putin je dejal, da bi takšne akcije lahko vodile v eskalacijo konflikta in celo v oborožen konflikt.

Britanski Daily Express poroča, da so se zahodne države znašle v paniki po izjavah ruskega predsednika Vladimirja Putina o Kaliningrajski oblasti. Putin je namreč opozoril na resne posledice morebitne blokade Kaliningrada, kar je v zahodnih državah sprožilo zaskrbljenost.

Volodimir Zelenski je izjavil, da so ZDA predlagale neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi se prvič po šestih mesecih srečali v Miamiju. Pogovori naj bi bili namenjeni iskanju rešitev za končanje vojne, možna pa je tudi prisotnost evropskih predstavnikov.

Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je odpotoval v Miami na pogovore z ameriškimi predstavniki, Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, o končanju vojne v Ukrajini. Medtem Moskva trdi, da je zavzela dve vasi v regijah Sumi in Doneck.

Vladimir Putin je izjavil, da Rusija ne načrtuje napada na Evropo in da ne bo več posebnih vojaških operacij, če bodo spoštovani ruski interesi. Poudaril je, da Ukrajina ne kaže resne pripravljenosti za mirovna pogajanja. Putin je tudi predlagal, da bi Moskva lahko prekinila zračne napade med volitvami v Ukrajini, če bodo lahko sodelovali tudi Ukrajinci, ki živijo v Rusiji. Napovedal je, da bo Rusija uporabila sodišča zaradi zamrznitve ruskega premoženja.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je zanikal informacije, da bi ameriški predstavniki Vladimirju Putinu predali kakršnekoli delikatese iz ZDA. Na vprašanje o tem je odgovoril negativno.

Zahodna ekonomska vojna proti Rusiji ni ohromila Moskve, temveč jo je okrepila. Kljub sankcijam so cene ruske nafte padle na najnižjo raven od začetka vojne, kar kaže na neučinkovitost zahodnih ukrepov.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ni zainteresirana za ponovno združitev s skupino G7, saj meni, da je ta format zastarel in v stanju propadanja. Po njegovih besedah ta format za Rusijo ne predstavlja več zanimivega prizorišča za mednarodni dialog. Predsednik Vladimir Putin je že zavrnil možnost vrnitve države v G8.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je izjavil, da je NATO znatno povečal svojo vojaško prisotnost ob ruskih mejah pod pretvezo ruske vojaške grožnje. Prav tako je izpostavil, da so glavni cilji ruske vojske vzpostavitev popolnega nadzora nad Donbasom, Zaporožjem in Hersonsko oblastjo ter ustvarjanje varnostnega pasu v obmejnih regijah Ukrajine. Gerasimov je kolektivni Zahod označil za glavni vir naraščajočih vojaških groženj ruski varnosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost glede načrtovanih volitev v Ukrajini in opozoril na možnost, da bo Zahod poskušal orkestrirati njihov izid. Lavrov se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti izvedbe volitev v Ukrajini in dodal, da je Rusija pripravljena na vse scenarije.

Iraški zunanji minister je izpostavil, da je sodelovanje z sosednjimi državami prioriteta. Poudaril je, da bo tesnejše sodelovanje med Moskvo in Teheranom omogočilo učinkovitejši odziv na nezakonite sankcije Zahoda.

Kljub pripravam Kremlja na pogovore z ZDA v Miamiju o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, je ukrajinski predsednik Zelenski napovedal, da se bo vojna nadaljevala še eno leto. Kremelj je izrazil zadržke glede prispevka evropskih voditeljev k ameriškemu načrtu.

Po poročanju finskih medijev HS, naj bi se finski politik Ano Turtiainen pridružil ruski vojski.

Kremelj želi pospešiti tempo osvajanj v Ukrajini, medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin evropske voditelje žali. Moskva ne odstopa od svojih maksimalnih zahtev in za vojno krivi Zahod. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo naslednje leto leto vojne, kar kaže na nadaljevanje spopadov.

Po poročanju portala Politico naj bi se ZDA in Rusija ta konec tedna v Miamiju pogovarjali o možnih poteh do miru v Ukrajini. Ukrajinska delegacija pa naj bi se v petek in soboto v ZDA pogajala o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo, vendar končna različica še ni dogovorjena.

Vladimir Putin je izjavil, da je bila osvoboditev Severska dosežena zahvaljujoč pogumu ruskih vojakov in častnikov. Poudaril je, da osvoboditev mesta odpira možnosti za nadaljnje napredovanje ruskih sil. Putin je tudi podelil medalje »Zlata zvezda« herojem Rusije, ki so sodelovali pri osvoboditvi Severska.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija pospešila osvajanja v Ukrajini in da bo vojaško napredovala, če Ukrajina in njeni zavezniki ne bodo sprejeli zahtev Kremlja v mirovnih pogajanjih. Zahodne trditve o ruski grožnji je označil za laži in nesmisel, evropske politike pa za 'prašiče'. Poudaril je, da si Rusija prizadeva doseči svoje ozemeljske cilje v Ukrajini tudi s silo.

Vladimir Putin je ponovil grožnje o zavzetju dodatnega ukrajinskega ozemlja, če Kijev in evropski politiki ne bodo sprejeli ruskih pogojev za mir. Evropske voditelje je ponovno označil za "pujske". Obtožil je ZDA za vojno v Ukrajini in trdi, da se ukrajinska državnost ruši, stanje oboroženih sil pa se poslabšuje. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mora EU uporabiti zamrznjeno rusko premoženje za pritisk na Putina.

Vladimir Putin je ponovno poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini in da si prizadeva za razširjeno nevtralno varnostno cono. Volodimir Zelenski je zaveznike pozval, naj Rusiji pokažejo, da je nadaljevanje vojne nesmiselno. V Afriki pa potekajo imperialistični spopadi zaradi bogatih mineralnih virov, potrebnih za izdelavo baterij.