Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Ameriško podjetje The Walt Disney Company je po poročanju tujih tiskovnih agencij pristalo na plačilo civilne kazni v višini 10 milijonov ameriških dolarjev. Odločitev je posledica poravnave v postopku glede domnevnih kršitev zakonov o varovanju zasebnosti otrok na spletu. Poleg denarne kazni so podjetju naložili tudi prepoved določenih praks, ki so bile v nasprotju z veljavno zakonodajo o zaščiti mladoletnih uporabnikov. Preiskava je razkrila, da je multinacionalka zbirala osebne podatke otrok brez ustreznega soglasja staršev, kar predstavlja resno kršitev varnostnih standardov. V okviru poravnave se je Disney zavezal k izboljšanju svojih protokolov in izbrisu nezakonito pridobljenih podatkov. Primer velja za enega pomembnejših opominov tehnološkim velikanom glede odgovornosti pri upravljanju s podatki najranljivejših skupin uporabnikov v digitalnem okolju.

Neznani storilci so v zahodnonemškem mestu Gelsenkirchen izvedli obsežen rop podružnice banke Sparkasse, pri čemer so po prvih ocenah policije odtujili dragocenosti v vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Vlomilci so vdrli v bančni trezor in sistematično vlomili v približno 3.200 zasebnih sefov, kar predstavlja enega največjih tovrstnih ropov v zadnjih letih. Policija v Gelsenkirchnu je v izjavi za javnost potrdila razsežnost dogodka in pojasnila, da preiskava trenutno še poteka, podrobnosti o načinu vstopa v varovane prostore pa zaradi interesa preiskave še niso razkrili. Višina škode bi se lahko med natančnim popisom ukradenih predmetov še spremenila, saj so bili v sefih poleg gotovine shranjeni tudi nakit in drugi vrednostni predmeti strank banke. Organi pregona intenzivno iščejo storilce, ki so s kraja dogodka pobegnili neznano kam.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na današnji dopisni seji sprejela odločitev o višini minimalne plače za leto 2026, ki bo znašala 1.027 konvertibilnih mark (KM) v neto znesku. Odločitev je bila sprejeta na predlog zveznega ministrstva za finance, pri čemer so upoštevali uradne statistične podatke o gospodarskih gibanjih v entiteti. Izračun nove višine najnižjega prejemka temelji na podatkih Zveznega zavoda za statistiko, ki kažejo na 3,6-odstotno rast cen življenjskih potrebščin in 1,8-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Prilagoditev minimalne plače je neposredno povezana s proračunskim načrtovanjem za prihodnje leto, ki ga je vlada začrtala ob koncu preteklega leta, in predstavlja poskus ohranjanja kupne moči prebivalstva v luči inflacijskih pritiskov.

Davčna uprava Federacije Bosne in Hercegovine je 29. decembra 2025 izvedla obsežno inšpekcijsko akcijo, v kateri so inšpektorji opravili 190 nadzorov pri davčnih zavezancih. Namen poostrenega nadzora pred prihajajočimi novoletnimi prazniki je zagotavljanje zakonitega poslovanja subjektov, ki se ukvarjajo z gostinstvom, trgovino in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Gre za preventivno in represivno delovanje organov, ki v prazničnem obdobju pričakujejo povečan promet in s tem večje tveganje za davčne nepravilnosti. Inšpektorji so se osredotočili predvsem na preverjanje izdajanja računov in prijavo delavcev, pri čemer so bile kontrole razporejene po različnih kantonih federacije. Poročila kažejo, da so tovrstne akcije del širših prizadevanj za zmanjšanje sive ekonomije v državi. Čeprav natančno število ugotovljenih nepravilnosti po posameznih kantonih v začetni fazi poročanja še ni bilo v celoti razkriti, akcija poudarja odločnost davčnih organov pri izvajanju zakonodaje v obdobjih visoke gospodarske aktivnosti.

Organizacija Transparency International (TI) Bosne in Hercegovine je objavila izsledke obsežne analize, ki kažejo na močno prepletenost politike in javnih naročil v državi. Raziskava je razkrila, da je skoraj 20 odstotkov podjetij, ki so v lasti izvoljenih funkcionarjev, neposredno poslovalo z državo. Od leta 2018 so institucije na vseh ravneh oblasti v Bosni in Hercegovini dodelile več kot 27.000 pogodb o javnih naročilih podjetjem, ki so z donacijami podpirala delovanje političnih strank. Skupna vrednost poslov, ki so jih prejeli subjekti, povezani s politiki, presega eno milijardo konvertibilnih mark (KM). Poročilo poudarja sistemske pomanjkljivosti, ki omogočajo, da podjetja pod političnim vplivom pridobivajo znatna javna sredstva, kar vzbuja resne sume o nasprotju interesov in netransparentni porabi proračunskega denarja. Analiza zajema obdobje več zaporednih volilnih ciklov in razkriva vzorec, kjer finančna podpora strankam pogosto vodi do kasnejših ugodnosti pri pridobivanju državnih poslov.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Aleksandar Vučić je na letni konferenci za medije izpostavil dva ključna cilja za leto 2026: ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljših gospodarskih rezultatov v zgodovini države. Poudaril je, da bo Srbija nadaljevala s politiko vojaške nevtralnosti in si prizadevala za mir v regiji, pri tem pa se bo držala Ustanovne listine Združenih narodov glede Kosova, Metohije in drugih kriz po svetu. Napovedal je tudi novo, pomembno povečanje pokojnin v letu 2026.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

V Banjaluki so ponudniki obrtniških storitev, vključno s frizerji, avtomehaniki in električarji, napovedali dvig cen svojih storitev za 10 do 15 odstotkov. Glavni razlog za ta korak je odločitev regulatorja o povišanju omrežnine v Republiki Srbski, ki se plačuje ob porabljeni električni energiji. Obrtniki pojasnjujejo, da so zaradi višjih vhodnih stroškov energije in materialov prisiljeni prilagoditi svoje cenike, da bi ohranili rentabilnost poslovanja. Ta val podražitev bo neposredno vplival na življenjski standard prebivalcev, saj gre za storitve, ki so nujne za vsakodnevno življenje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko trend poviševanja cen razširil tudi na druge sektorje gospodarstva v regiji, kar bi dodatno spodbudilo inflacijske pritiske. Lokalna javnost na napovedi odgovarja z zaskrbljenostjo, saj kupna moč prebivalstva ne sledi hitri rasti stroškov osnovnih storitev.

Nemški transportni sektor se je znašel v resni krizi, saj državi trenutno primanjkuje najmanj 120.000 voznikov tovornjakov. Dirk Engelhardt, tiskovni predstavnik zveznega Združenja cestnih prevoznikov (BGL), je opozoril, da številna podjetja že odpovedujejo naročila in dobave, ker nimajo na voljo dovolj kadra za upravljanje vozil. Razmere so alarmantne, saj se pomanjkanje odraža tudi na policah trgovin, ki v nekaterih primerih ostajajo prazne ne le zaradi cenovnih nesoglasij, temveč predvsem zaradi logističnih zastojev. Združenje je pozvalo politično vodstvo k sprejetju nujnih ukrepov za ublažitev kadrovskega primanjkljaja, saj se letno upokoji bistveno več voznikov, kot jih vstopi na trg dela. Pomanjkanje voznikov v največjem evropskem gospodarstvu povzroča tveganje za popoln transportni kolaps, kar neposredno vpliva na celotne oskrbovalne verige v regiji. Logistična podjetja opozarjajo, da se bo brez sistemskih sprememb in olajšanega zaposlovanja tujih delavcev stanje v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na seji v Sarajevu 29. decembra utrdila predlog proračuna za leto 2026, ki znaša skoraj 8,9 milijarde konvertibilnih mark (KM). Dokument, ki bo v parlamentarno obravnavo poslan po nujnem postopku, predvideva za 690 milijonov KM večja sredstva v primerjavi z letošnjim letom. Finančni načrt vključuje rekordna sredstva za pokojnine in obsežne kapitalne projekte, kar po besedah pristojnih ministrov odraža razvojno naravnanost entitete. Proračunski okvir za leto 2026 znaša natančno 8.898.279.146 KM. Povečanje sredstev je namenjeno stabilizaciji socialnih transferjev in spodbujanju gospodarske rasti preko infrastrukturnih naložb. Federalno ministrstvo za finance je poudarilo, da je predlog skladen z dolgoročnimi ekonomskimi cilji in fiskalno stabilnostjo Federacije BiH. Odločitev vlade sledi podobnim proračunskim načrtom na nižjih ravneh uprave, vključno s Kantonom Sarajevo, ki je svoj predlog sprejel v preteklih dneh.

V Banjaluki se cene novih stanovanj začnejo pri 3.500 KM na kvadratni meter, pri čemer so ta stanovanja locirana pet do šest kilometrov od centra mesta, v tretji in četrti gradbeni coni. V prvem in drugem območju pa cene presegajo 3.900 KM na kvadratni meter.

Višje sodišče v Nišu je potrdilo obtožnico proti nekdanji županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja. Sotirovski je obtožena, da je oškodovala mestni proračun za 250 milijonov dinarjev.

Ministrstvo za finance Republike Srbske bo v torek, 30. decembra, izplačalo decembrske pokojnine v skupnem znesku 168 milijonov KM, kar je predvideno pred novoletnimi in božičnimi prazniki.

Bosna in Hercegovina od novembra prihodnje leto do maja 2029 ne bo smela uvažati plastičnih odpadkov iz Evropske unije, ker je EU sprejela Uredbo o pošiljkah odpadkov. Podjetja za recikliranje v Bosni in Hercegovini bodo zato morala surovine uvažati iz tretjih držav.

Aleksander Bocan-Harčenko je izjavil, da je Gaspromnjeft v sodelovanju s srbsko vlado zagotovil nemoteno poslovanje NIS-a kljub sankcijam, kar ni vplivalo na potrošnike.

Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija imata najnižje cene goriva v regiji, medtem ko imajo Slovenija in Srbija najdražje gorivo. Razlike v cenah so posledica različnih davčnih politik, državnih regulativ in gibanja cen na svetovnem trgu nafte.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.